Včeraj potrdili 1560 okužb. Zakaj bodo s cepivom AstraZeneca ponekod cepili le mlajše od 65 let, pri nas pa ne?

A.L., STA
03.02.2021 12:07
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Fotografija je simbolična.
Andrej Petelinšek

Borut Štrukelj, redni profesor na ljubljanski fakulteti za farmacijo, je na današnji novinarski konferenci sporočil, da je bilo včeraj na svetovnem nivoju v tretji fazi kliničnega preizkušanja dvajset cepiv. Gre za cepiva, ki so prijavljena v svetovno bazo testiranja. Osem cepiv ima pridobljeno delno oziroma pogojno dovoljenje, dve cepivi pa sta odobreni za popolno uporabo. Gre za rusko in kitajsko cepivo, pravi Štrukelj.

Borut Štrukelj.
Jure Zauneker

Pri pogojnem dovoljenju profesor razlaga, da gre za tehnični izraz evropske agencije za zdravila in ameriškega FDA za nova tehnološka zdravila ali cepiva. To pomeni, da v obdobju 24 mesecev po tem, ko cepivo pride na tržišče, dodatno spremljajo vse, povezano s cepivom, pozitivne učinke, statistiko in redke negativne učinke. Po preteku tega časa dobi cepivo odobritev za popolno uporabo.

Po Štrukljevih besedah so štiri cepiva umaknili iz raziskav. Avstralsko cepivo zaradi nastanka neoptimalnih protiteles, farmacevtska družba Merck pa je ukinila razvoj dveh cepiv, ker je učinkovitost manjša od tiste, ki jo dobimo po preboleli bolezni. Cepivo Imperial College London je bilo umaknjeno iz razvoja, ker ima Združeno kraljestvo že veliko razvijalcev cepiv.

V nedeljo prihaja AstraZeneca

V nedeljo pri nas pričakujemo prve odmerke cepiva AstraZeneca, ki je vektorsko DNA cepivo na podlagi nekoliko spremenjenega neškodljivega adenovirusa, ki nosi zapis za površinski virusni protein. "Ko tako cepivo pride v celico s pomočjo adenovirusa, se genetski material sprosti, preide v jedro celice, a se ne dotika genoma, potem nastane informacijska RNA, ki sproži tvorjenje proteinov, podobno kot prvi dve cepivi, kjer pa gre za DNA cepivo," pojasnjuje Štrukelj. 

Pravi, da ima cepivo AstraZeneca dobro, 70-odstotno učinkovitost, oziroma od 60- do 90-odstotno, odvisno predvsem od starosti, od tega, kje je bila študija narejena, in od količine prvega odmerka. Če primerjamo s cepivi proti sezonski gripi, je 70-odstotna učinkovitost dobra. "Nekatere države Evropske unije so izbrale strategijo, da bodo s cepivom AstraZeneca cepili mlajše od 65 let. V Sloveniji smo se odločili, da bomo to cepivo uporabili tudi pri starejših, še posebej v primerih, ko bo potrebno cepljenje na domu, saj je to cepivo stabilno."

Lahko po cepljenju zbolimo?

Na vprašanje, ali lahko po cepljenju zbolimo, Štrukelj odgovarja: "Da, a zelo redko." Lahko se zgodi predvsem v primerih, kadar gre za bolnika, ki ima pomanjkljiv imunski sistem, ali pa pri bolnikih, ki so podvrženi zdravilom, ki zmanjšujejo imunsko odpornost. Tak bolnik se lahko samotestira in v laboratoriju opravi test za protitelesa. 

Glede kombinacije dveh cepiv pa pravi, da to odsvetujejo zaradi sledljivosti. "Ko je posameznik cepljen, dobi ne le podatek o tem, s katerim cepivom je bil cepljen, ampak tudi serijo cepiva. In pomembno je, da je cepljenje končano na podlagi iste tehnologije."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta