V četrtek so sicer ob 5435 PCR testih potrdili 881 okužb z novim koronavirusom. Delež pozitivnih PCR testov je po vladnih podatkih 16,2 odstotka. Bolnišnično oskrbo danes potrebuje 521 bolnikov, 85 bolnikov pa potrebuje intenzivno nego. Umrli so štirje bolniki s covidom-19. Sedemdnevno povprečje okužb pa je 780.
V četrtek so opravili tudi 21.601 hitrih antigenskih testov, kar je 5593 manj kot v sredo, ko so jih opravili 27.194. V sredo so ob opravljenih 5822 PCR testih potrdili 1019 okužb z novim koronavirusom, delež pozitivnih PCR testov je znašal 17,5 odstotka.
Bolnišnično oskrbo pa je potrebovalo deset covidnih bolnikov več kot v sredo, ko je bilo hospitaliziranih 511 bolnikov. Na intenzivnem oddelku zdravijo enega bolnika manj, v sredo je oskrbo na intenzivnem oddelku potrebovalo 86 bolnikov. Iz bolnišnic so v četrtek odpustili 32 covidnih bolnikov.
Po podatkih Sledilnika za covid-19 je trenutno v državi 10.866 aktivno okuženih oseb.
Glede na včeraj potrjene okužbe izstopajo Celje, kjer so potrdili 34 okužb, Žalec ima 23 novih primerov, Velenje 19, Dravograd in Šentjur 14, Ilirska Bistrica in Kočevje 13, v Domžalah 13, v Kamniku 28, v Kranju 28, Radovljica 16, Škofja Loka 14, Novo mesto 20, Trbovlje 16, v Izoli je bilo včeraj potrjenih 17 novih okužb, v Kopru pa 28. V Ljubljani so potrdili 97 novih primerov, v Mariboru pa 31.
Milan Krek, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je na dopoldanski novinarski konferenci povedal, da današnji podatki kažejo, da se nam v zadnjih dneh številke nekoliko dvigujejo. Pravi, da morda prehajamo v novi, tretji val. "Zelo pomembno je, da se še bolj striktno držimo poznanih pravil," je povedal Krek in dodal, da moramo zdržati, da bodo šole lahko še naprej odprte.
Sedemdnevno povprečje okužb kaže, da že več kot teden dni stojimo na mestu, kar Krek ocenjuje kot slabo, opozarja, da se številke lahko hitro obrnejo navzgor, še posebej, "če vemo, da imamo v hiši že dva neljuba gosta: britansko in južnoafriško različico virusa". Glede britanskega seva opozarja, da gre za eksponentno krivuljo, počasi ga bo v slovenskem prostoru vse več. Ker je "definitivno bolj kužen kot stari virus, je treba poostriti preventivne ukrepe".
Milan Krek je povedal, da trenutno obolevajo ljudje v starostni skupini med 25 in 55 let, lahko bi rekli, da gre za delovno aktivno populacijo. "Srečo imamo, da oboleva manj ostarelih, ki povečujejo zasedenost postelj in večajo umrljivost. Trenutno bi lahko rekli, da je epidemiološka situacija dobra, ker se okužujejo mladi."
Glede sproščanja ukrepov Krek pravi, da nekatere države zapirajo šole, podjetja, družbo, kljub temu, da imajo bistveno nižjo obremenitev kot mi. Direktor NIJZ je prepričan, da smo zelo pogumni, da odpiramo stvari pri 500 in še nekaj okuženih na 100.000 prebivalcev v zadnjih štirinajstih dneh. "Jaz bi bil zelo previden pri kakršnih koli sproščanjih. Vsako sproščanje je treba zelo umno pretehtati po različnih kategorijah. Treba se je zavedati, da smo sredi hude epidemije, čeprav imamo občutek, da nismo."
Kljub številnim opozorilom Krek pravi, da se ukrepov ne držimo dosledno. 400 do 500 okužb je iz privatnih druženj, to so nepotrebne okužbe. "Bodite pozorni na delovnem mestu - nosite maske, prezračujte, odsvetujemo sestanke na podjetnih. V Sloveniji od doma dela premalo ljudi."
Težko govorimo, kaj nove različice virusa pomenijo za razvoje epidemije
Pri nas so doslej potrdili 83 primerov angleške, sedem primerov nigerijske in dva primera južnoafriške različice koronavirusa, je včeraj predstavila direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Tjaša Žohar Čretnik. Opozorila je, da število primerov angleške različice eksponentno raste, z njo je precej obremenjena obalno-kraška regija.
Po oceni predstojnice ljubljanske infekcijske klinike Tatjane Lejko Zupanc težko govorimo, kaj nove različice virusa pomenijo za razvoje epidemije, saj jih za zdaj še ne poznamo dovolj dobro. Med drugim tako še ne vedo, kaj okužba z novo različico pomeni za nekoga, ki je okužbo že prebolel ali je bil cepljen proti covidu-19, je dejala ob prvi obletnici prve potrjene okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji.
"Če bodo nove različice virusa povzročale samo lažje oblike bolezni ali bodo za lažjimi oblikami zbolevali prebolevniki in cepljeni, potem to zelo verjetno za obremenitev bolnišnic ne pomeni zelo veliko. Če pa se izkaže, da bi bil sev bolj patogen, potem bomo tam, kjer smo bili jeseni," je opozorila.
Lejko Zupančeva in infektologinja Tadeja Kotar, ki sta bili od vsega začetka vpeti v delo s covidnimi bolniki, sta se ob včerajšnji prvi obletnici prve potrjene okužbe spominjali preteklega leta. "Prvi članki s Kitajske so bili objavljeni konec januarja, sredi februarja, ampak večina stvari je bila popolna neznanka. To je v bistvu za zdravnika izjemna izkušnja, da se bolezni učiš od bolnika. Naše knjige so bili naši bolniki," je dejala Kotarjeva.
Kot se je spominjala, so si ob prvem potrjenem primeru nekako oddahnili, saj so vedeli, da bodo lahko sledili stikom in obvladali situacijo. "Teden dni po prihodu prvih bolnikov se je začelo zelo veliko dela za vse. Protokoli so se dnevno spreminjali v skladu s težavami, na katere smo naleteli, in s tem, kar smo novega izvedeli. Najhuje je bilo, ker nisi vedel, kaj te čaka. Nekaterim bolnikom se je stanje zelo hitro poslabšalo," je dejala.
Po oceni Lejko Zupančeve jim brez sodelovanja celotnega Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana tako velikega pritiska covidnih bolnikov ne bi uspelo obravnavati. Kader na infekcijski kliniki je po njeni oceni trenutno v dobri kondiciji, ob zapiranju posameznih oddelkov jim omogočijo nekaj dni dopusta.
Lejko Zupančeva po enem letu ugotavlja, da so slovenski podatki o umrljivosti primerljivi s svetovnimi, tudi ležalne dobe so se skrajšale. Uporabljajo tista zdravila, ki so se v raziskavah izkazala z dokazi podprto učinkovita. Kot velik uspeh je ocenila razvoj učinkovitih in varnih cepiv.
V ponedeljek se po modelu C začenja pouk za srednješolce
V prihodnjem tednu se bo pri nas začelo tudi prednostno cepljenje zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, in sicer najprej za zaposlene, starejše od 50 let. V veljavi pa ostaja tudi tedenska obveznost testiranja zaposlenih.
V ponedeljek se po modelu C sicer začenja pouk za srednješolce, je potrdila ministrica za izobraževanje Simona Kustec. To pomeni, da se bo polovica dijakov en teden šolala v šoli, druga polovica pa na daljavo, pri čemer se bodo vsak teden izmenjali. Za dijake zaključnih letnikov ni sprememb.
Po njenih besedah se je vlada tudi ta teden seznanila z epidemiološkimi razmerami in po posvetovanju s svetovalno skupino ministrstva za zdravje odločila, da v skladu z načrtom sproščanja še vedno ostajamo v oranžni fazi. Je pa vlada glede na podatke v sredo odločila, da so v dveh regijah, jugovzhodni Sloveniji in posavski regiji, trenutne epidemiološke razmere takšne, da omogočajo prehod v rumeno fazo.
S ponedeljkom bodo v posavski in jugovzhodni regiji gostinski lokali tako lahko odprli terase in vrtove. Gre za enotedensko testno obdobje, v katerem bodo lahko gostinci stregli med 6. in 19. uro. Če bodo okužbe v omenjenih regijah v tem tednu narasle, bo vlada lokale znova zaprla, svari gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
