Delež pozitivnih testov je v ponedeljek znašal 19,5 odstotka, v nedeljo je bil 15,7-odstoten.
V bolnišnici zdravijo 13 covidnih bolnikov več kot v ponedeljek, dva več potrebujeta intenzivno zdravljenje. Včeraj so iz bolnišnice odpustili 50 covidnih bolnikov.
Med občinami glede na včeraj potrjene okužbe izstopajo Celje, kjer so potrdili 52 novih okužb, Šentjur jih ima 15, Žalec 27, Brežice 14, Novo mesto 26, Litija 17, Grosuplje 18, Ivančna Gorica 16, Koper 21, Piran 18, Nova Gorica 31, Sežana 14, Ljubljana 120 in Maribor 53. Po besedah vladne govorke Maje Bratuša je epidemiološka slika po včerajšnjih podatkih najslabša v obalno-kraški, koroški in zasavski regiji.
Sedemdnevno povprečje okužb se je s ponedeljkovih 820 povečalo na 829.
Tretji val pričakovali že v sredini januarja
Koordinator za covidne bolniške postelje pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta je na novinarski konferenci povedal, da so že po novem letu menili, da bi lahko prišel tretji val, a se to k sreči ni zgodilo. Pravi, da je takrat šlo le za krajši dvig hospitaliziranih, kar je bila posledica druženja ljudi med božično-novoletnimi prazniki.
Padec okužb se lahko poveže s cepljenjem kritične populacije, ki se je takrat že izvajalo. "Padalo je tudi število pacientov na intezivni negi. Najnižje število hospitaliziranih je bilo 13. marca, in sicer 436. Najmanjši pritisk na bolnišnice je bil na Primorskem, največji pa na vzhodu Slovenije, predvsem v Murski Soboti, tam smo jo razbremenili s premeščanjem bolnikov."
Februarja in marca se je v bolnišnicah že povečala obravnava necovidnih bolnikov, po 13. marcu pa je število covidnih bolnikov spet začelo naraščati in vse bolnišnice so spet covidne. "Na žalost moram reči, da je tudi v bolnišnicah tretji val."
Robert Carotta pravi, da ima vsako sproščanje ukrepov povratni val kot bumerang, porast pa je posledica tako sproščanja kot novih različic virusa. Imamo tri možnosti, pravi Carotta. Ena možnost je popolni "lockdown", druga možnost je, da ostane tako, kot je, tretja možnost pa je, da zapremo meje in se vsi prekužimo.
"Po včerajšnjem sestanku vladne strokovne skupine za covid-19 še ni popolnoma jasno, kakšne ukrepe bi lahko ta teden sprejela vlada. Po neuradnih informacijah ne bo predlagala ne sproščanj ne zaostrovanj. Po ocenah Instituta Jožefa Stefana se bližamo rdeči fazi, ki naj bi jo dosegli že približno čez en teden, na začetku aprila. Po neuradnih informacijah naj bi skupina vladi predlagala, da šole še naprej ostanejo odprte, lahko pa bi zaostrili ukrepe na drugih področjih," poroča portal MMC.
Po poročanju Dnevnika so člani strokovne skupine neuradno naklonjeni odpravi policijske ure. Hkrati naj bi se zavzeli za prevetritev sedanjih kriterijev zaostrovanja in sproščanja ukrepov. Pri tem bi sicer lahko upoštevali tudi pojavljanje novih sevov, ki stroko posebej skrbijo.
O policijski uri je strokovna skupina razpravljala že pred dvema tednoma. "Verjamemo, da vsi ukrepi pomembno vplivajo na potek epidemije, tudi omejitev gibanja v nočnem času," je za Dnevnik povedala vodja skupine Mateja Logar. Nikjer po svetu niso mogli opredeliti posameznega vpliva določenega ukrepa, je dodala. "So pa ugotovili, da so najpomembnejši ukrepi prepoved združevanj, zapiranje izobraževalnih ustanov, omejitve na mejah, dostopnost zaščitnih sredstev, omejitve gibanja in nacionalni lockdown (gre za obširnejšo ustavitev javnega življenja, op.p.)," je še povedala za časnik Dnevnik.
V Mariboru uspešnejši pri cepljenju proti covidu-19 od večine države
V Zdravstvenem domu Maribor so doslej uspeli s cepivom AstraZenece precepiti vse kronične bolnike, stare do 65 let, osebe stare med 60 in 65 let in zaposlene v izobraževanju. Tako zdaj nadaljujejo cepljenje skupin, ki so posebej pomembne za delovanje države. Medtem po mnogih drugih cepilnih centrih še niso uspeli cepiti niti kroničnih bolnikov.
"V našem zdravstvenem domu smo do danes cepili 29.538 ljudi. Cepili smo vse kategorije, torej kronične bolnike med 19 in 65 letom in tudi osebe, stare med 60 in 65 let, in zdaj gremo po tej listi navzdol," je za STA pojasnil direktor ZD Maribor Jernej Završnik. Zdravstveni dom Maribor pokriva 142.000 ljudi, ki so starejši od 19 let, trenutno se približujejo 21 odstotkom precepljenih. Tako jih imajo trenutno na listi za cepljenje še 18.700, želijo si, da bi jih čim prej čim več cepili. "Mi imamo fenomen, da nas kličejo ljudje, ki bi se želeli cepiti z AstraZeneco, pa enostavno še niso v tej skupini, predvsem mlajši. Torej je interes za cepljenje," so dodali. (STA)
Leon Cizelj z Inštituta Jožef Stefan je v sinočnjih Odmevih povedal, da smo že kakšen teden dni v tretjem valu in počasi pospešujemo s številom okužb. "Številke vodi po vsej verjetnosti angleška različica, ki je precej bolj kužna kot druge in si utira pot, verjetno smo nekaj čez polovico zdaj že okužb po naših modelih z angleško različico, in dokler narašča njen delež, bo rasla tudi epidemija," njegove besede povzema MMC.
V ljubljanskih odpadnih vodah v začetku marca 30-odstotna prisotnost angleške različice koronavirusa
Količina koronavirusa, ki kroži v populaciji, je glede na analizo odpadnih voda zelo velika. V ljubljanskih odpadnih vodah od januarja narašča tudi prisotnost angleške različice virusa, ki je v prvem tednu marca znašala 30 odstotkov, je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Maja Ravnikar.
Pilotni monitornig odpadnih voda izvajajo na sedmih čistilnih napravah v državi, kjer merijo prisotnost novega koronavirusa. Okuženi ljudje ga namreč izločajo tudi prek blata, ki se prek kanalizacijskega sistema steka v čistilne naprave, je pojasnila Ravnikarjeva.
S tem lahko prisotnost virusa spremljajo tako pri ljudeh, ki so zboleli, in tudi pri tistih, ki imajo malo ali so brez simptomov ter niso bili napoteni na testiranje. "Spremljanje novega koronavirusa v odpadni vodi je dober dopolnilni načrt ob običajnem testiranju populacije," je ocenila.
V zadnjem času opažajo povečanje količine v vzorcih čistilne naprave Maribor
V Ljubljani so količino novega koronavirusa v odpadnih vodah začeli spremljati sredi septembra in jo že nekaj mesecev spremljajo trikrat na dan. Vrhunec količine virusa so zabeležili konec oktobra, ki je nato vztrajal in se od sredine februarja povečuje, je povedala Ravnikarjeva. V ljubljanskih odpadnih vodah merijo tudi prisotnost angleške različice virusa, ki po njenih besedah raste zelo hitro. V prvem delu februarja je znašal od dva do štiri odstotke, v tretjem tednu februarja 17 odstotkov in okoli 30 odstotkov v prvem tednu marca. Prisotnosti južnoafriške različice zaenkrat še niso zaznali.
V zadnjem času opažajo povečanje količine v vzorcih čistilne naprave Maribor. Koper ima vseskozi isti trend, količina virusa se od oktobra ves čas povečuje. V šaleški čistilni napravi se v zadnjem času prav tako povečuje, prav tako v Celju. V Ljubljani, Domžalah in Kranju pa je podobno stanje praktično že nekaj časa in količina virusa, ki kroži, je še vedno zelo velika, je še naštela Ravnikarjeva.
Ob tem je izpostavila, da rezultati analiz odpadnih voda niso enaki epidemiološkim razmeram v posameznih regijah tudi zaradi razporeditve čistilnih naprav, nekatera mesta imajo namreč svoje, druge občine pa si čistilne naprave delijo. Pomembni so trendi, je poudarila. Spremljajo tudi dom za starejše Medvode in šolo v Dragomlju, in kot je dejala Ravnikarjeva, se rezultati potrjenih okužb na testiranju ujemajo s tistim, kar izmerijo v odpadni vodi. (STA)
