"Več kot 200.000 evrov v pičlih osmih mesecih." Z dogovorom, ki ga je sklenil Hojs, se ukvarjajo na policiji in KPK

Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) imajo v tem trenutku sklenjenih osem svetovalnih pogodb, vse so bile podpisane v obdobjih preteklih vlad, z eno izmed njih pa se ukvarjajo tudi na KPK in policiji. Gre za pogodbo, ki je bila le nekaj dni pred koncem mandata Janševe vlade sklenjena z Družbo za razvoj infrastrukture (DRI). Kot je razvidno iz podatkov, ki smo jih prejeli od notranjega ministrstva, je bila pogodba v vrednosti slabih 293 tisoč evrov sklenjena 26. maja letos (Janševa vlada je svoj mandat zaključila prvega junija), njena veljavnost pa traja do konca tega leta. A ima zgodba, kot kaže, širše ozadje, saj gre v tem primeru za pogodbo, ki je bila z DRI sklenjena na podlagi dogovora, pod katerega se je podpisal bivši minister Aleš Hojs.

"Prejšnji minister za notranje zadeve Aleš Hojs je 19. 10. 2020 v imenu MNZ z družbo DRI podpisal dogovor o izvajanju svetovalnih in inženirskih storitev pri investicijah MNZ. Dogovor je sklenjen za nedoločen čas. Višina sredstev ni dogovorjena in se določa s posameznimi pogodbami, sklenjenimi na podlagi tega dogovora. Tako je MNZ v mandatu ministra Hojsa družbi DRI izplačal več kot 200.000 evrov v pičlih osmih mesecih. MNZ je predmetno zadevo (dogovor s pogodbami) odstopil v preveritev policiji in KPK zaradi ugotavljanja morebitnega kršenja nasprotja interesov ali drugih določil zakona o integriteti in preprečevanja korupcije," pojasnjujejo na notranjem ministrstvu, ki ga vodi Tatjana Bobnar. Ob tem dodajajo, da aktualno vodstvo ministrstva široki mreži svetovalnih pogodb ni naklonjeno.

"Zadeva, po kateri povprašujete, je na komisiji trenutno še v fazi predhodnega preizkusa, v okviru katerega preverjamo vsa dejstva in okoliščine primera. Na podlagi pridobljene dokumentacije in pojasnil tako preverjamo, ali obstaja sum kršitev iz pristojnosti komisije - torej sum kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Kdaj točno bomo postopek zaključili, je težko napovedati, saj je to odvisno od več dejavnikov, med drugim tudi od kompleksnosti zadeve ter odzivnosti posameznikov in pravnih subjektov na zaprosila komisije," zadevo komentirajo na KPK, kjer so prijavo prejeli v tem mesecu, medtem ko na policiji pravijo: "Na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne fizične osebe, vam zaradi varstva osebnih podatkov ne moremo odgovoriti. Potrdimo vam lahko le, da zadevo preverjamo, če obstajajo elementi kaznivih dejanj, katerih storilec se preganja po uradni dolžnosti."

Kot je znano, je bil Hojs pred odhodom na notranje ministrstvo zaposlen prav v DRI, kamor se je le dan po zaključku mandata Janševe vlade tudi vrnil. "Gospod Hojs je v DRI upravljanje investicij ponovno zaposlen od 2. junija letos. Naziv njegovega delovnega mesta, ki ni isto kot mesto, ki ga je zasedal ob odhodu z DRI marca 2020, je višji samostojni strokovni sodelavec. Ker gre za osebni podatek, informacij o plači ne posredujemo," podrobnosti Hojsove zaposlitve izpostavljajo v DRI, ki je v državni lasti. Spomnimo, Hojs, sicer član SDS, je bil v preteklosti tudi predsednik upravnega odbora Nove24TV in Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve.

Notranja ministrica Tatjana Bobnar je sicer odredila tudi izredno revizijo 142 milijonov evrov vrednega projekta izgradnje "policijske trdnjave" na območju Litostroja v Ljubljani, ki ga je naročil in odobril prav tako Aleš Hojs. Portal Necenzurirano je v začetku tega meseca poročal, da naj bi bili še pred uradnim začetkom gradnje novih poslovnih prostorov, v katere bi preselili ministrstvo in policijo, največji posli že razdeljeni, enako velja tudi za izbor gradbenega izvajalca.

Se je pa Hojs znašel v še eni sumljivi zgodbi. Kot so pred tedni poročali nekateri mediji, komisija za preprečevanje korupcije pri obravnavi sporazuma o medsebojnem sodelovanju pri projektu ustanovitve avtocestne policije ni ugotovila sumov kršitve nasprotja interesov oz. korupcije, je pa ugotovila, da v zvezi s tem izhajajo razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, zato je primer predala specializiranemu državnemu tožilstvu. Po informacijah časnika Delo naj bi pristojne institucije v zvezi s tem projektom tudi že spisale prve kazenske ovadbe. Te naj bi doletele Hojsa, nekdanjega ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca in direktorja uprave avtocestne policije Andreja Juriča, ki so bili poleg uprave Darsa podpisniki spornega sporazuma o medsebojnem sodelovanju pri ustanovitvi avtocestne policije.