Ministrstvo za notranje zadeve je ugotovilo, da so policisti med obvladovanjem protestov v štirih primerih ravnali nestrokovno in nesorazmerno posegali v človekove pravice. Notranja ministrica Tatjana Bobnar je na policijo naslovila usmeritve in navodila za ravnanje ob javnih shodih, s tem pa preklicala usmeritve svojega predhodnika Aleša Hojsa.
Nove usmeritve temeljijo na ugotovitvah ustavnega sodišča in upoštevajo dejstvo, da sta svoboda zbiranja in svoboda izražanja temeljni svoboščini, ki jih vsakomur priznava slovenska ustava, poudarjajo na ministrstvu. Če je zbiranje mirno in udeleženci niso nasilni, mora država pokazati določeno stopnjo tolerance, čeprav je shod neprijavljen, je na svoji spletni strani zapisalo notranje ministrstvo. Za pravico do mirnega zbiranja so še posebej pomembni neorganizirani in spontani shodi, ki jih omogoča razvoj novih tehnologij in komunikacijskih kanalov, je ministrstvo navedlo stališče ustavnega sodišča. "Spontani shodi so element zdrave demokracije," so dodali.
Pravica do spontanega demonstriranja prav tako pretehta nad obveznostjo prijave zbiranja, kadar je demonstracija neposredni odziv na določen dogodek. Vloge organizatorja tudi ni mogoče za nazaj pripisati posameznikom, ki so na shodu glasnejši in drznejši ali so k njemu pozivali po družbenih omrežjih ali se drugače izpostavljali, je ministrstvo navedlo mnenje vrhovnega državnega tožilstva.
V dveh letih 19 pritožb nad policijo, te štiri so bile utemeljene
Ministrstvo je v letih 2020 in 2021 prejelo 25 pisanj, od tega jih je 19 ustrezalo definiciji pritožbe zoper delo policije. Zaradi hujših očitkov posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine je bilo osem pritožb obravnavanih neposredno pred senatom, od tega so bile utemeljene štiri pritožbe.
Glede protesta 5. oktobra 2021 je pritožnica policistom očitala, da jo je na poti domov zajel oblak dima, zaradi česar se je pričela dušiti. Na pomoč je poklicala številko 113 in se skušala prebiti do doma, vendar so ji pot prekrižali policisti, jo omejevali, preusmerjali in "zaplinjali". Naslednji dan se ji je zdravstveno stanje poslabšalo, zato je morala na bolniško. Senat je odločil, da policisti v tem primeru niso v popolnosti spoštovali splošnega ustavnega načela sorazmernosti. Pri tem so plinska sredstva uporabljali nestrokovno, saj so jih izstreljevali tudi do 30 in 40 metrov stran od kraja, kjer je bil javni red in mir množično kršen.
Glede protesta 21. maja 2021 je pritožnica policistom očitala, da so neupravičeno ugotavljali njeno identiteto in z njo grobo ravnali, potem ko je na drog skušala nalepiti letak. Senat je ugotovil, da pogoji za ugotavljanje identitete niso bili izpolnjeni niti niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo telesne sile.
Odziv Pravne mreže za varstvo demokracije
V Pravni mreži za varstvo demokracije pozdravljajo nove usmeritve in obvezna navodila za ravnanje policije ob javnih shodih. Strinjajo se, da pravica do spontanega demonstriranja pretehta nad obveznostjo prijave zbiranja, kadar so demonstracije neposreden odziv na določen dogodek ali dejstvo.
Pravna mreža ves čas opozarja, da je bilo omejevanje protestov v času prejšnje izvršilne veje oblasti v zadnjih dveh letih nesorazmerno in neustavno, zato hkrati pozivajo policijo, da ustavi vse prekrškovne postopke, ki še tečejo proti domnevnim organizatorjem protestov zaradi neprijavljenih shodov. Opozarjajo namreč, da policija protestnikom očita, da kot organizatorji shoda niso prijavili policiji oziroma niso pridobili dovoljenja pristojne upravne enote za izredno uporabo ceste, za kar se jih kaznuje z globami. Dodajajo še, da ni mogoče vidnejših protestnikov kar šteti za organizatorje, itd.
Prav tako pričakujejo, da bodo sodišča v postopkih odločanja o zahtevah za sodno varstvo upoštevala pomen spontanih protestov za demokratično družbo kot bistveni element ustavne pravice do mirnega zbiranja.
Na protestu 15. septembra 2021 se je mladoletni pritožnik s svojim dekletom in prijateljem vračal proti domu. Pred vhodom v blagovnico Maxi so ga ustavili policisti in ugotovili njegovo identiteto. Kljub pojasnilom, da je v bližini doma, ga policisti niso spustili mimo, saj je bilo na Trgu republike gibanje omejeno. Po besednem sporu so ga policisti pritisnili ob izložbeno okno, ga zbili na tla in mu nadeli lisice, pri čemer so ga nekajkrat udarili. Senat je iz pridobljenih videoposnetkov ugotovil, da opis postopka, naveden v dokumentih policije, še najmanj ustreza dejanskemu stanju. Uporaba telesne sile zoper pritožnika ni bila utemeljena niti ni bila sorazmerna odreditev pridržanja, je odločil senat.
Pritožnica je zaradi dogodka na protestu 27. decembra 2021 policistom očitala, da so ji povzročili poškodbe in jo ob tem sramotno ponižali. Izjave in videoposnetki so senat prepričali, da navedbe v uradnem zaznamku ne držijo. Žensko je namreč na tla povlekel neznani moški, nakar se je pritožnica znašla na tleh, obkrožena z več policisti. Pri tem se ni niti pasivno niti aktivno upirala, policistka pa je neupravičeno uporabila telesno silo, zaradi katere je pritožnica utrpela poškodbe po glavi, je sklenil senat.
Senat je o svojih ugotovitvah obvestil posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva, določene ukrepe je sprejela tudi policija.
