Večer v živo: Dr. Vesna V. Godina: "Med prav in fajn"

Maja Furman
23.05.2024 09:50

Skozi predavanje bo skušala poslušalce sprovocirati, da začnejo razmišljati o rečeh, za katere se jim zdi, da so jim pri vzgoji in socializaciji otrok kristalno jasne.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Vesna Vuk Godina
Igor Napast

Na Večeru v živo, ki bo 3. junija v Narodnem domu v Mariboru, bo z nami priznana antropologinja in sociologinja, profesorica dr. Vesna V. Godina. S svojim značilnim direktnim, jasnim, prodornim in provokativnim načinom razmišljanja bo govorila o vzgoji in o tem, kakšno družbo soustvarjamo z njo. Obeta se veliko močnih iztočnic za premislek.

KUPI VSTOPNICO

Narcistična socializacija

"Sodobni starši na Zahodu praviloma vzgajajo po načelih t. i. 'otroku prijazne' vzgoje, ki pa so v resnici načela narcistične socializacije," meni strokovnjakinja. "Ta vzgoja in socializacija menda izhajata iz poznavanja otrokovih potreb (tako otrokove potrebe kot njihovo poznavanje so predpostavljeni) in skušata socializacijske in vzgojne cilje doseči brez dvotirne vzgoje, brez avtoritete in brez kazni. Vse te značilnosti vzgoje in socializacije so na Zahodu že desetletja kriminalizirane. Rezultat tovrstne vzgoje in socializacije so praviloma posamezniki, ki jih strokovno označujemo kot patološke narcise, torej posamezniki, ki nimajo klasične vesti, so brez socialnih veščin, druge ljudi vidijo kot predmete in z njimi ravnajo kot s sredstvi za doseganje lastnih ciljev, imajo namesto vesti sadomazohistični nadjaz, namesto klasičnega Jaza pa grandiozni Self itd. To niso le mali egoisti, ki postanejo nefunkcionalni odrasli, ampak ti mali egoisti prerastejo v velike egoiste, ki so sicer res nefunkcionalni za socialne odnose z drugimi ljudmi, so pa lahko zelo karierno funkcionalni in so zelo funkcionalni za delovanje v birokratskih organizacijah. Pri sledenju v realizaciji lastnih koristi jih namreč ne ovira ali zadržuje vest oziroma moralna načela in zadržki (na mojem oddelku tako nekateri profesorji javno govorijo, da so moralna načela za otroke in da človek pač mora odrasti), nimajo zadržkov drugih izkoristiti, jih pohoditi, biti do njih zahrbtni, uporabiti vsa sredstva za dosego cilja (tudi laganje, falsificiranje itd.). Skratka, za svoje kariere in birokratske organizacije so takšni posamezniki še kako funkcionalni. Že Lasch je v svoji klasični knjigi Kultura narcisizma zapisal, da je patološki narcis najbolj funkcionalna psihološka prilagoditev zahtevam sodobne potrošniške in zbirokratizirane družbe," je kritična sogovornica.

Patološki narcisi

Meni, da so t. i. patološki narcisi izrazito nefunkcionalni, ko gre za socialne odnose in odnose do drugih. "Teh preprosto niso zmožni tvoriti in vzdrževati. To se v družbi seveda vidi na različne načine: ne le skozi to, da imajo ti posamezniki sami zaradi svoje nezmožnosti tvoriti in vzdrževati vsebinske socialne odnose z drugimi težave (razpadanje osebnih zvez, težave pri vzpostavljanju socialnih odnosov v privatnem življenju in v službi, trpljenje zaradi osamljenosti, občutka neljubljenosti itd.), ampak tudi skozi dejstvo, da zaradi odsotnosti vesti niso zmožni na primer uravnavati svojih notranjih psiholoških procesov (število ljudi, ki potrebujejo pri tem pomoč strokovnjakov, v sodobnih zahodnih družbah narašča). Poleg tega se na ravni družbe gostota kooperativnih odnosov v družbi zaradi takšnih posameznikov redči, kar pomeni, da je v družbi vse manj podpornih in sodelovalnih odnosov, veča pa se število konfliktov. Družbeni odnosi se spreminjajo: tam, kjer je bilo še pred generacijo ali dvema mogoče najti sodelovanje, lojalnost, pripadnost in podobne vezi, danes teh vezi ni več oziroma izginjajo. To velja tako za družino oziroma sorodstvo kot tudi za delovna mesta. To je tudi družba, ki jo takšni posamezniki soustvarjajo oziroma ustvarjajo. Gre za družbo, v kateri ne gre več pričakovati sodelovanja (moji študenti si zapiske za izpite na primer prodajajo, mi smo si jih posojali ipd.), solidarnosti (medgeneracijske in druge), tega, da se na druge lahko zaneseš, tega, da posamezniki razumejo, da so pomembni tudi drugi cilji, ne le njihovi osebni interesi, za družbo osamljenih ljudi s takšnimi in drugačnimi resnimi psihološkimi problemi, ki jih ne znajo uravnavati brez pomoči strokovnjakov, za družbo, v kateri narašča asocialno in nemoralno vedenje itd.," pove dr. V. Godina. In kaj je največja napaka, ali več napak, ki jih starši lahko naredijo pri vzgoji? "Največja napaka je, da starši ne razrešijo klasično Ojdipa oziroma da jim ne uspe do šestega leta pri otroku razviti moralne instance v obliki vesti. Tega ne zmorejo, ker ne prakticirajo dvotirnosti, avtoritete in kazni (ne tepeža!), ki sta družbena pogoja za razvoj vesti," še meni.

Večer

Na Večeru v živo

Na Večeru v živo bomo slišali temeljne teze o napakah narcistične socializacije in vzgoje otrok. "Torej to, o čemer sem ravno govorila, s tem da bodo tem temeljnim tezam dodane še nekatere druge, vse skupaj pa bodo bolj natančno razložene in opremljene s provokativnimi primeri. Skozi predavanje bom skušala poslušalce na zame značilen način sprovocirati, da začnejo razmišljati o rečeh, za katere se jim zdi, da so jim pri vzgoji in socializaciji otrok kristalno jasne. Pa jim praviloma niso," sklene strokovnjakinja.

KUPI VSTOPNICO
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.