Večji bo obisk, večji bo zaslužek

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
EPA

Turizem smo ljudje. Seveda, saj smo turisti tisti, ki hodimo naokoli, potujemo. Ampak najbrž ni tako mišljeno, saj vem! Če hočemo, da nas bodo turisti obiskovali, moramo biti do njih prijazni, jim ponuditi kaj takega, zaradi česar si bodo še želeli priti. Od čistega okolja do nastanitve, kulturnih prireditev in hrane. Čim večji bo obisk, večji bo zaslužek. Ali pa, čim več bomo od turistov dobili, večji bo zaslužek.

Ja, množičnost ima svoj velik minus. Posledice se kažejo v okolju. Vsako okolje brez škode prenese določeno število ljudi, če jih je preveč, nehote prispevajo k škodljivim posledicam. Ena od teh je nezadovoljstvo tamkajšnjih prebivalcev, ki ne morejo več normalno živeti svojega vsakdana. Zaradi gneče na cestah, v trgovinah, zaradi hrupa, zaradi zvišanja cen življenjskih dobrin, ki jih, tako kot turisti, seveda kupujejo tudi domačini … Lepo je spoznavati druge kraje, lepote, kulturo drugih narodov. Vsak bi rad bival v čim bolj neokrnjenem okolju, v pristnem vzdušju tamkajšnjih krajev, na morju jedel sveže ribe, ki so preteklo noč še plavale, ne pa zamrznjenih, ujetih nekje daleč v oceanih.

Medtem ko se svet globalizira, ko se zmanjšujejo razlike, ki so nastale zaradi precej manjše mobilnosti v preteklosti, ko poslušamo vse bolj podobno glasbo, jemo podobne jedi, se oblačimo vse bolj podobno, pa si, ko smo turisti, želimo ravno nasprotno. Selfije iz neke doline, kjer je še "vse po starem", kjer ni mobilnega signala, kamor se ne moreš pripeljati z avtom, ampak le s terenskim vozilom, ampak tistim pravim, ne mestnim. Kjer so ljudje navdušeni, da jih kdo obišče oziroma zatava v njihovo dolino. Verjetno je to že malo skrajno, a tudi če gremo na Koroško, si verjetno ne želimo cvička ali terana, vsaj jaz si tam ne bi naročal kalamarov ali zobatca, ampak raje koroške žgance z grumpi. Seveda še zdaleč nismo vsi taki. Nekdo bo v Sloveniji hotel enak hamburger, kot si ga privošči doma v New Yorku.

Toda če drugje iščete stvari, ki jih imate doma, zakaj potem sploh greste tja?! No, morda k prijateljem ali sorodnikom na obisk. Pa se temu še reče turizem? Kaj so iskali prvotni turisti? Kdaj se je turizem sploh začel? Petru Velikemu ali Džingiskanu bi težko rekli, da sta bila turista. Je bil morda Mozart, ko je potoval po Evropi? Človeška radovednost je stara toliko kot naša rasa. Ampak niso bili vsi dovolj pogumni za to. Ali pa so se premalo skregali med sabo, da bi morali bežati na varno. Mogoče v turizmu podoživljamo nekaj malega vznemirljivosti, ki so jo čutili naši predniki, ko so se selili po svetu. Se bomo zaradi podnebnih sprememb sposobni nekoliko samoomejiti v turizmu, saj je promet eden večjih virov toplogrednih plinov? Pa ne kažite s prstom na druge!

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.