Uroš Esih
Najnovejši podatki zveze Nato glede obrambnih izdatkov kažejo, da je devetindvajseterica že lani prebila psihološko mejo 1000 milijard dolarjev, namenjenih za obrambo. Lani so skupni izdatki zavezništva za obrambo po prvih ocenah znašali 1032 milijard dolarjev, v letošnjem letu pa je napovedana dodatna rast na 1092 milijard dolarjev. Pravzaprav obrambni izdatki rastejo že šesto zaporedno leto zapored, v letošnjem koronskem letu je napovedana 4,3-odstotna rast. Daleč najvišje je trošenje za vojaške zadeve v ZDA, saj za svojo vojsko porabijo dvakrat več kot vse druge države članice skupaj. Letos naj bi ZDA za vojaške zadeve potrošile kar 785 milijard dolarjev - Slovenija, za primerjavo, 584 milijonov dolarjev.
Kaj pomeni sprejetje zakona o investicijah
Glede na delež bruto domačega proizvoda (BDP) je Slovenija v družbi držav znova prikovana na rep razpredelnice, z 1,2-odstotka BDP. Na vrhunskem zasedanju držav članic zveze Nato leta 2014 se je tudi Slovenija zavezala, da bo srednjeročno za obrambne zadeve namenila 2 odstotka BDP. Nekaterim državam je to zavezo uspelo izpolniti, saj se je število držav, ki so ta cilj izpolnile, dvignilo s tri na deset.
Še slabša, čisto na dnu, pa je Slovenija pri zavezi, da petino obrambnega proračuna nameni za naložbe v nove zmogljivosti. Omenjenega cilja ne izpolnjuje trinajst zaveznic, Slovenija pa je z 8,7 odstotka obrambnih sredstev, ki jih namenja za obrambne investicije, na zadnjem mestu. Vladni načrt je, da s sprejetjem zakona o obrambnih investicijah, ki je v parlamentarni proceduri, Slovenija na tej postavki izboljša svoj položaj.
"Pri investicijah v vojaške zmogljivosti smo med članicami zveze Nato že vrsto let na repu. Kar je pri Sloveniji še posebno skrb vzbujajoče, je nizek delež vlaganj v oborožitev in opremo Slovenske vojske. Aktualna vlada želi to stanje spremeniti. Če bi ji uspelo realizirati investicije, kot jih napoveduje, bi Slovenija okvirno prišla na dogovorjen petinski delež investicij v obrambnih izdatkih," ocenjuje obramboslovec s FDV dr. Miha Šlebir.
Na prvi pogled je zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski (SV) v letih 2021-2026 v višini 780 milijonov evrov pravi korak v smer izpolnjevanja zavez, ki jih je Slovenija dala svojim zaveznikom. "Ta zakon lahko državni zbor sprejme, ampak to ne pomeni še čisto nič. Proračun se bo sprejemal za vsako leto posebej, kar pomeni, da avtomatizma, da bo Slovenska vojska zares dobila obljubljene milijone evrov, ni. Vsak proračun, ki ga sprejme državni zbor, lahko povozi tudi rebalans," opozarja Šlebir.
Visoka varnostna nepismenost
"Globoko prepričan sem, da RS ne bo v desetih letih dosegla dva odstotka BDP. Temeljni razlog se skriva v visoki varnostni nepismenosti državljank in državljanov, ki ne razumejo vloge, pomena, nalog in odgovornosti, ki se nanašajo na področje obrambe. Le-tega vidijo izključno kot nesmiselnega porabnika proračunskih sredstev in pravzaprav kot odvečni družbeni podsistem. Da je temu tako, gre pripisati odgovornost tako državi, ki se ni potrudila osmisliti vloge obrambnega podsistema, deloma pa obrambnemu resorju samemu - od uvedbe poklicnega sistema popolnjevanja, kjer se je pretrgala naravna povezava med civilno družbo in vojsko (naborniki so le-to omogočali), ni bilo oblikovanega sistemskega pristopa komuniciranja obrambnega sistema s civilno družbo. Tako se je ta popolnoma oddaljil in postal zaprt, morda celo samozadosten," je glede vlaganj Slovenije v obrambni sistem dejal dr. Vladimir Prebilič, profesor na FDV.
In kaj po njegovem pomeni sprejetje zakona o investicijah? "Zakon, ki ga omenjate je prvi korak na sorazmerno dolgi in nadvse zapleteni poti. Čeprav je sprejet in kot takšen predstavlja osnovo za pripravo postopkov izbora oborožitvenih sistemov ter izhodišč za sam nakup, pa bodo ti morali prestati še presojo nujnosti in sprejemljivosti v državnem zboru. Tu pa že dolgo časa ni realne podpore obrambnim nakupom, saj jih (pre)številne politične stranke še vedno jemljejo kot nepotrebne. Prav tako so postopki nakupa sorazmerno zapleteni in pretekle izkušnje žal ne vlivajo zaupanja. Prav bi bilo, da bi se nakupi izvedli, saj je Slovenska vojska v vseh segmentih podhranjena in s tem posredno neatraktivna na trgu dela. Vključevanje mladih v sistem, ki ne uživa politične in ne družbene podpore ter poleg tega ne razpolaga s sodobnimi pogoji dela, ni mogoče pričakovati."
Zlate čase za vojsko so zamudili
Če bo imela koronakriza, ki se spet zaostruje, še hujše javnofinančne posledice, kot jih trenutno ima, se bodo morale obljubljene številke za vlaganje klestiti. "Zamudili smo zlate čase, obdobje 2015-2022, za vlaganje v Slovensko vojsko, ko smo imeli ugodno javnofinančno sliko. Večjih vlaganj v opremo in oborožitev Slovenske vojske pa žal nismo imeli od leta 2010 naprej," doda sogovornik. Slovenski uradni podatki se tudi nekoliko razlikujejo od Natovih ocen, saj je realizacija obrambnih izdatkov Slovenije za leto 2019 znašala 1,06 odstotka BDP, delež investicij v opremo pa približno 7 odstotkov vseh obrambnih izdatkov.
Do izpolnitve zaveze o trošenju 2 odstotkov BDP je Slovenija še daleč, ena od ovir, da bi Slovenija ta cilj dosegla tudi na daljši rok, pa je javno mnenje. "V Sloveniji se javno mnenje vedno, ko vojska kaj kupuje, sprašuje, ali to res potrebujemo. Če rečemo, da bomo kupili helikopterje, ki se bodo uporabljali tudi za zaščito in reševanje, bodo vsi rekli, da gre za smiselno uporabljen denar. Ko pa gremo v nakupe zelo specifične vojaške opreme, ki je namenjena samo oboroženemu boju, pa ni podpore," slovenski odnos do vojaških investicij oriše Šlebir in doda, da vsa oprema, ki jo vojska kupuje, ne more biti večnamenska, saj je Slovenska vojska vseeno primarno namenjena delovanju v oboroženem boju.
Opozicija podpira referendum o investicijah v vojsko
Ena od zadev, ki je še dodatno poenotila opozicijske stranke Levico, LMŠ, SD in SAB, je četrtkova napoved vlade, da bo v državni zbor poslala sklep, da referendum o zakonu, s katerim želi vlada nakupiti za 780 milijonov evrov orožja, ni mogoč. S tem ljudstvu vlada po mnenju opozicijskega četverčka jemlje osnovno demokratično pravico, da bi na referendumu samo odločalo o tem, ali naj se 780 milijonov skupnega javnega denarja porabi za orožje ali pa za zdravstvo, stanovanja, domove za starejše oziroma za v tem trenutku kaj neprimerno nujnejšega, kot je orožje. Opozicijske stranke so prepričane, da gre pri tem za tipično zlorabo protikoronskih razmer, saj so bile spremembe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki to omogočajo, sprejete marca 2020.
