Vera in politika: Je Janša rabinom obljubil neustavne rešitve?

Urška Mlinarič Urška Mlinarič
02.08.2021 06:00
Predsednik vlade naj bi bil francoskim rabinom obljubil, da bo Slovenija odpravila prepoved obrednega zakola živali in obrezovanja moških iz nemedicinskih razlogov. V Janševem kabinetu tega niso kategorično zanikali.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Janez Janša v Strasbourgu ob prejemu nagrade za izkazano prijateljstvo do judovske skupnosti in Izraela.
Twitter/vladars

"Slovenski predsednik vlade obljubil odpravo prepovedi obrednega zakola in obrezovanja dečkov" in "Prepoved obrednega zakola in obrezovanja dečkov bo v Sloveniji odpravljena." To sta naslova člankov v angleškem časopisu Jewish Tribune in na spletnem portalu MiddleEast, v katerih so sredi julija poročali o letni konferenci več kot 100 francoskih rabinov v Strasbourgu, ki se je je poleg poleg predsedujočega konferenci evropskih rabinov Pinchasa Goldschmidta kot predsedujoči Svetu EU udeležil tudi predsednik vlade Janez Janša.

Na konferenci, na kateri so, kot je zapisano, govorili tudi o boju proti antisemitizmu v Evropi, jim je slovenski predsednik vlade na slavnostni večerji v nagovoru "obljubil, da bo odpravil prepoved obrednega zakola in obrezovanja moških". O teh obljubah, ki jih navajata omenjena medija, slovenska vlada na družbenih omrežjih ni poročala, so pa na twitter računu vlade 6. julija objavili novico, da je Janša na omenjenem srečanju prejel nagrado francoske judovske skupnosti, s katero so se mu zahvalili "za izkazano prijateljstvo do judovske skupnosti in Izraela". In v tem oziroma bolj v političnih interesih kot v želji zagotoviti določene verske pravice se najbrž skriva razlog, zakaj je Janša izrekel omenjeno obljubo. Ki jo sicer v kabinetu predsednika vlade v tako določni vsebini zanikajo. Pa vendarle je iz zapisanega mogoče razumeti, da to možnost dopuščajo.

Zagotavljanje dobrobiti živali je del morale

Na vprašanje, ali je premier dal omenjeno obljubo in kdaj bodo pristojna ministrstva pristopila k pripravi zakonskih predlogov, so odgovorili, da je predsednik vlade ob prejemu nagrade dejal: "Cenimo vse, kar sta judovska kultura in skupnost dali našemu narodu, in zavezani smo k spominjanju in vračanju te časti. Predvsem z izobraževanjem ... Potem bomo lahko odkrito razpravljali o judovskih kulturi in običajih, ki zagotavljajo njeno edinstvenost in svobodo. Na primer o vprašanjih košer in obrezovanja."

Politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič, ki iz načelnih razlogov podpira uresničevanje omenjenih dveh pravic, Janševo izjavo razume kot šopirjenje, "saj je dejstvo, da tega, kar je obljubil, ne more uresničiti. Parlament bi sicer lahko sprejel zakon, ki bi dovoljeval obredni zakol, a bi se zakon takoj znašel na ustavnem sodišču." Zato Janševe obljube Lisjak Gabrijelčič vidi predvsem kot nadaljevanje vladne politike približevanja Izraelu ter kot poskus, da bi se tudi v Evropi znebil madeža antisemitizma, ki ga gojijo člani njegove stranke in mediji blizu SDS; Demokracija in Nova24TV. "Verjamem, da sam ni antisemit in se zaveda hendikepa na evropskem parketu zaradi antisemitske drže njegove stranke, zato želi s tovrstnimi obljubami dokazati nasprotno. Nisem pa prepričan, da bi to podprli tudi njegovi volivci, ki poleg antisemitizma gojijo tudi močna antiislamska čustva."

In zakaj so premierove obljube težko uresničljive? Ustavno sodišče je leta 2018 odločilo, da prepoved obrednega klanja - muslimanska in judovska vera prepovedujeta uživanje mesa živali, ki je bila pred zakolom omamljena, medtem ko naša zakonodaja prepoveduje zakol brez predhodnega omamljanja, razen za domačo rabo - ni v neskladju z ustavo. Pri tem so sodniki, ki so odločali o pobudi Slovenske muslimanske skupnosti, zapisali, da zakon o zaščiti živali posega v versko svobodo, a je primeren, ker je zagotavljanje dobrobiti živali del morale.

Tudi komisija za medicinsko etiko proti obrezovanju

Nekoliko drugače je pri obrezovanju moških, ki ga zapovedujeta tako judovska kot islamska vera. V Sloveniji je mogoče obrezati moške in dečke zgolj iz medicinskih razlogov, ne pa tudi iz nemedicinskih, med katere sodi obrezovanje iz verskih razlogov, a o tem ustavno sodišče ni nikoli odločalo. Se je pa do tega leta 2012 opredelila tedanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, ki je zapisala, da če obrezovanje (cirkumcizija) dečkov ni zdravstveno indicirana, temveč je le posledica prepričanja njihovih staršev (verskega ali drugačnega), takšen poseg nima zakonske podlage. Celo več, po njenem ima poseg v telesno integriteto otroka zgolj zaradi želje staršev tudi znake kaznivega dejanja. Pri tem se je varuhinja oprla tudi na stališče Komisije za medicinsko etiko, ki je zapisala, da je cirkumcizija dečkov iz religioznih razlogov nesprejemljiva in da je zdravniki ne bi smeli opravljati. V komisiji so dodali tudi, da je nesprejemljivo, da se opravljeni posegi v zdravstveni dokumentaciji prikazujejo kot medicinsko indicirani. Iz komisije, ki jo zdaj vodi Božidar Voljč, so pojasnili, da ostajajo pri enakem stališču kot pred devetimi leti.

Mnenje varuhinje je takrat razburilo tako islamsko kot judovsko skupnost, kjer so poudarili, da gre za tisočletno versko prakso, ki se opravlja zaradi medicinskih, higienskih, kulturnih in verskih razlogov, zato omenjena prepoved predstavlja težavo za vernike v Sloveniji, ki morajo zaradi zavračanja zdravnikov svoje otroke obrezovati zunaj Slovenije.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta