Uroš Esih
Uspeh slovenskih kolesarskih matadorjev, Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča, na kolesarski dirki vseh dirk, francoski pentlji, in njegova globalna odmevnost odpirata številna vprašanja o sistemski ureditvi športa v Sloveniji in o pomenu vlaganj v šport, predvsem z vidika turistične promocije države pa tudi z zdravstvenega, ki je posebno pomemben v obdobju epidemije koronavirusa. Žal tudi ugotavljamo, da državni praznik dan slovenskega športa, ki ga obeležujemo jutri, ne naslavlja teh pomembnih vprašanj za slovenski šport.
Poraz dvignil Rogličevo ceno
Vsi najuspešnejši slovenski športniki se začnejo kaliti doma, v Sloveniji, v slovenskem klubskem športnem pogonu, ki ga delno sofinancira država, v pomembni meri pa temelji na prostovoljnemu delu trenerskega kadra. Športni vrhunec pa praviloma doživijo v tujini, v tamkajšnjih klubih. Prav takšna je Rogličeva in Pogačarjeva zgodba. "Biti tako dober na najbolj globalnem kolesarskem dogodku na svetu je potrditev vrednosti blagovnih znamk Rogliča in Pogačarja," ocenjuje Tomaž Ambrožič, strokovnjak za športni marketing.
Ne glede na to, da je bil Primož Roglič na koncu drugi, je vrednost njegove znamke s tem uspehom močno zrasla. "Šele s tem, ko je Roglič izgubil prvo mesto na Touru, je postal izjemno priljubljen. Ker je svet ob tem spoznali tudi njegovo človeško plat, ki je bila do sedaj skrita. S porazom je Roglič postal izjemno velik športnik. Predvsem zaradi načina, kako ga je dojel. To je izjemno povečalo njegovo vrednost kot blagovne znamke," pojasnjuje Ambrožič. Doda, da je na globalni ravni poraz Rogliču izjemno dvignil ceno, prepoznavnost in vrednost, mogoče celo bolj kot zmagovalcu dirke Pogačarju.
Ministrstvo ne razkriva, kako se bo zahvalilo kolesarjem
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport smo vprašali, ali bosta Tadej Pogačar in Primož Roglič zaradi uspehov na največji kolesarski dirki deležna nagrade od države, kolikšna bi lahko bila in kdaj bi lahko bila izplačana. Odgovor ministrstva je bil kratek in skop: "Ponosni smo na izjemna dosežka naših kolesarjev in jima bomo to tudi pokazali na ustrezen način." (mr)
A prav kmalu se to Rogliču ne bo poznalo na bančnem računu. V kolesarstvu je namreč tako, da image rights, pravice do povezovanja, pripadajo ekipam, s katerimi kolesarji podpišejo pogodbe. "Roglič ima še naslednji dve leti fiksno pogodbo z ekipo Jumbo Visma. Slovenska turistična organizacija, ki ima Rogliča za ambasadorja, je prav tako morala podpisati pogodbo z Jumbo Vismo. Direktno se Rogliču nove sponzorske pogodbe ne obetajo, obetajo pa se njegovemu klubu. Ali bo imel on na kratki rok kaj od tega, je težko oceniti," pravi Ambrožič.
Klubi potrebujejo več denarja
Kakšno korist ima Slovenija od vrhunskih kolesarskih uspehov Rogliča in Pogačarja? "Slovenija bo imela od tega ogromen benefit. Vprašanje je, ali je toliko promocije, kot je je dobila na Touru, že kdaj imela. Tour je dogodek, ki gre v neposrednem prenosu v 180 držav. To je globalni dogodek najvišjega ranga. Slovensko prevlado na njem je bilo mogoče zaslediti v vseh medijih po svetu. Toliko, kot se je o Sloveniji zdaj pisalo v pozitivnem smislu, se ni še nikoli," odgovarja Ambrožič. Doda, da bosta Pogačar in Roglič tako ali drugače privabljala turiste in gospodarstvenike v Slovenijo. Pa še: "Ni denarja, s katerim bi država takšno promocijo lahko plačala."
Z nižjimi davki bi privabili športne milijonarje
Strateški svet za debirokratizacijo, ki ga vodi nekdanji šef finančne uprave Ivan SImič, je minuli teden vladi med drugimi ukrepi predlagal uvedbo šestega dohodninskega razreda z davčno osnovo nad milijon evrov, pri katerem bi bila stopnja obdavčitve desetodstotna. Dodatni dohodninski razred cilja predvsem na tiste, ki se zaradi visokih zaslužkov v tujini odločijo za selitev iz Slovenije, med katerimi so tudi športnik. (dr)
S tem se je ponovno pokazalo, da je šport edini, ki lahko naredi takšno ekonomsko "čarovnijo". Vsi slovenski športni uspehi, in ni jih malo, so navdih za vse ljudi, ne samo na športnem področju. Rogličeve poteze so vzor za življenje slehernika, ugotavlja strokovnjak za marketing v športu. Ambrožič v nadaljevanju opozori na to, da je šport v Sloveniji podcenjen v smislu osnovnih sredstev, da se omogoči boljše delo v klubih, kjer se kalijo kasnejši šampioni. „Ves slovenski šport od države prejme manj denarja, kot ga ima na voljo profesionalna kolesarska ekipa. Denar potrebujejo klubi in zveze, ki delajo s športno bazo, da bi čez deset let imeli val šampionov, kot ga imamo danes,“ meni Ambrožič.
Šport je treba ločiti od šolstva
Z rebalansom proračuna bo šport letos dobil manj denarja. "Država bi morala športnim panogam, za katere se ve, da njihov učinek lahko naredi to, kar sta dosegla Roglič in Pogačar, pokriti samo osnovne stroške. Nobenega denarja ni treba dajati dobrim športnikom, oni se bodo sami iztržili. Športniki v ozadju te piramide pa nimajo teh možnosti," opozarja Ambrožič. Vrhunski šport v Sloveniji po njegovem potrebuje dodatnih deset milijonov evrov: "To ni denar, ki si ga ne moremo privoščiti. Vidimo, kaj pomenijo uspehi. Povežejo ljudi v pozitivnem smislu, edini trenutek, ko smo enotni, je šport." Poleg tega meni, da je čas, da se začnemo pogovarjati, da vrhunski šport ne bo več del ministrstva za šolstvo, ampak da postane samostojen resor ali gre pod ministrstvo za gospodarstvo in turizem, saj so povezave neposredne. Proračun, ki ga ima šport znotraj ministrstva za šolstvo, obsega okoli tri odstotke.
Da je nujno, da Slovenija vlaga več denarja v šport, zlasti iz zdravstvenih razlogov, meni tudi filozof športa dr. Milan Hosta: "Vsak evro, vložen v šport, se vrne trojno v smislu zdravja. Tour sicer ni sinonim za zdravje, ampak je lahko gonilo za rekreativno kolesarjenje. Sploh zdaj, ko smo v čudnem času in ko se bojimo za svoje zdravje, je vsak evro, vložen v to, da se ljudje gibajo, neprecenljiv, saj se tako krepi javno zdravje."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
