V Triglavskem narodnem parku so v preteklosti opažali le posamezne volkove, v zadnjih letih pa se je njihova prisotnost močno povečala. Trenutno so na območju že trije tropi volkov. To povzroča vse več konfliktov s kmetijstvom in umikanje paše drobnice s planin ter s tem povezano opuščanje ovčjereje.
Kot je pojasnil Andrej Arih z oddelka za varstvo narave v javnem zavodu Triglavski narodni park (TNP), so desetletja na območju parka občasno opažali le posamezne volkove, od leta 2018 pa lahko govorimo o stalni prisotnosti volka na tem območju.
Odtlej se število živali iz leta v leto povečuje. Od leta 2019 sta po en trop volkov na Jelovici in na Pokljuki, lani poleti se je pojavil še čezmejni trop na območju Rateč in Podkorena. Gre za devet živali, ki so križanci med psom in volkom, je povedal Blaž Černe z blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS).
Kaj jih je privabilo?
"Ne vemo, na kakšen način so volkovi prišli v naš alpski prostor, je pa prehranska razpoložljivost tu zelo velika. Rastlinojeda divjad ni imela stika s plenilci in pogoji za zadrževanje volkov so tu izjemno dobri," je povedal Arih. Po njegovih besedah je vrnitev takšnih živali v alpski prostor pokazatelj dobro ohranjenega okolja.
Pozimi se zaradi snežne odeje in s tem povezanih prehranskih omejitev rastlinojede živali zadržujejo v nižinah. Plenilci jim sledijo, zato so pozimi volkovi večkrat opaženi v bližini naselij, vidni pa so tudi ostanki njihovega plena, zlasti srnjadi in jelenjadi. Letošnjo zimo se je zgodilo celo, da je trop v večernih urah prišel in se zadrževal v bližini človeka, ki je z ratrakom urejal tekaške poti na območju Rateč.
Kot je zagotovil Arih, volk človeku praviloma ni nevaren in se mu umakne. Ampak takšno neobičajno vedenje volkov, ki je lahko tudi posledica njihovega križanja s psi, je povzročilo kar nekaj strahu med lokalnimi prebivalci in obiskovalci. Arih je pojasnil, da sicer kakšnih napadov ali drugih konfliktov niso evidentirali in da prisotnosti volka ni mogoče enačiti s prisotnostjo rjavega medveda, ki je potencialno res nevaren človeku.
Pred dvema letoma je bilo na Gorenjskem pokončanih 240 ovc, koz in krav. Lani jih je bilo bistveno manj, vendar zgolj zato, ker kmetje drobnico, ki jo volkovi radi napadajo, umikajo s planin. Lani sta bili dve žarišči konfliktov, in sicer na Fužinskih planinah in na območju Vitranca, na obeh so beležili precejšnje izgube in veliko prestrašenost ovc.
Ograjevanje pašnikov v tem prostoru ni možno. Kot primerna rešitev pa se kaže daljinsko spremljanje pašnih živali. Javni zavod TNP del sredstev za izvajanje varstvenih ukrepov tako namenja nakupu GPS-ovratnic, ki omogočajo spremljanje gibanja in zadrževanja ovc. "Če imamo dobre informacije tudi o prisotnosti volka lahko potem pravočasno odreagiramo," je povedal Arih.
Zato se mu zdi smiselno, da bi okrepili tudi daljinsko spremljanje volkov. O možnosti njihove označitve se bodo dogovarjali z Biotehniško fakulteto, ki izvaja projekt WolfAlps 2 in se ukvarja s problematiko ponovnega pojava volka v alpskem prostoru. S fakulteto in ZGS bodo skušali najti učinkovite in ustrezne rešitve za preprečevanje konfliktnih dogodkov.
Križance želijo odstraniti
Arih pričakuje tudi različne zahteve za izredne ukrepe, kakršen je izredni odstrel. Stališče TNP je zelo jasno, je povedal: zniževanje številčnosti ne pride v poštev, izločanje konfliktnih živali pa je sprejemljivo. To pomeni, da lahko pristanejo na izločitev iz okolja za žival, za katero je nedvoumno jasno, da je povzročila več škodnih dogodkov.
Je pa javni zavod TNP že podprl odstranitev tropa križancev med volkom in psom. "Te živali nimajo kaj iskati v naravnem okolju, saj gre za gensko onesnaženje, ki bi na dolgi rok povzročilo še večje probleme kot volk sam," je izpostavil Arih.
Blaž Černe je pojasnil, da so črno žival, ki je nedvomno križanec, prvič opazili leta 2020 na območju Predela, sedaj pa je v tem tropu že devet živali. Zaradi genetskega ohranjanja populacije so lani sprožili postopek za odstrel, vendar je zadeva še na ministrstvu za okolje in prostor.
"Kar se tiče samih volkov, pa prevladuje mnenje, da je treba s populacijo aktivno upravljati," je dejal Černe in pojasnil, da zaenkrat še ni konsenza o tem, kaj s populacijo volkov želimo. Potrebne da bodo spremembe tudi na ravni evropske zakonodaje, saj je volk zavarovana žival in ima poseben status. "Potrebno bi bilo opredeliti, kje je volk lahko in kje ni sprejemljiv," je ocenil Černe.
V Sloveniji je po lanskih podatkih 12 tropov volkov, kar pomeni okoli 120 volkov. V večini tropov je bila zaznana reprodukcija, zato njihovo število narašča. Na Gorenjskem bodo volkovi, ki so teritorialne živali, verjetno zasedli tudi prostor v Karavankah.
Ob vsem tem pa se postavlja vprašanje prihodnosti pašništva v alpskem prostoru. "Ograditev območja ni možna, varovanje s pastirskimi psi in pastirji pa je povezano z velikimi stroški in rejcem se verjetno sploh ne bo več splačalo dajati ovce na pašo ter jih bodo rajši umaknili in prodali. Potem bomo imeli prazne planine, ki se bodo začele zaraščati. Zato sta nujna strategija in razmislek, ali želimo ohraniti planine in kmetijstvo ali pa želimo imeti zverinjak," je povedal vodja blejske enote ZGS Andrej Avsenek.
