V Hoferju bodo zaposleni prejeli nagrado za poslovno uspešnost v vrednosti 450 evrov bruto, vključuje tudi dodatek, namenjen novoletnemu druženju. Na višino nagrade ne vpliva morebitna odsotnost z dela, izpostavijo. "Prejmejo jo vsi zaposleni, ki so na dan izplačila v delovnem razmerju vsaj en mesec in niso v odpovednem roku. Sodelavke in sodelavci, ki so se podjetju pridružili letos, prejmejo proporcionalni del, skladno s sorazmernim prispevkom k poslovni uspešnosti," pojasnijo iz Hoferja. V Mercatorju še niso sprejeli sklepa o izplačilih ob koncu leta, iz Tuša pa so nam odgovorili, da bodo njihovi zaposleni božičnico prejeli tako kot vsako leto.
Višina odvisna od prisotnosti na delovnem mestu
Nagrado za poslovno uspešnost bodo prejeli tudi Lidlovi delavci. Čeprav so nameravali višino nagrade sprva vezati na prisotnost zaposlenega na delovnem mestu, so pozneje odločili drugače in bodo vsem namenili enak znesek. "Zaradi negotovih razmer, povezanih z morebitnim zaostrovanjem ukrepov zaradi epidemije, je poslovodstvo minuli teden sprejelo nov sklep, da se nagrada za poslovno uspešnost izplača ne glede na prisotnost, v enotnem znesku 340 evrov bruto na zaposlenega, kar vključuje tudi znesek zaradi neizvedbe novoletnih zabav. Obenem bo vsak zaposleni prejel tudi dodatek v obliki regresa za letni dopust v višini 100 evrov. Vsota vseh teh dodatnih izplačil bo tako za vse, ki so bili v podjetju zaposleni celo leto, enaka, in sicer 440 evrov bruto oziroma 364,86 evra neto. Tisti, ki so se podjetju pridružili med letom, prejmejo sorazmerni delež tega zneska," je potrdila Lidlova tiskovna predstavnica Tina Cipot.
Delavke na delo hodijo bolne
Prvotna odločitev, da bo nagrada vezana na prisotnost, je razočarala predvsem trgovke, ki so bile med letom doma zaradi bolniške odsotnosti ali nege otroka. "Ni pošteno, da se delovna uspešnost računa glede na prisotnost na delovnem mestu," je kritično dejala sogovornica, ki dela v Lidlu in je bila letos zaradi poškodbe otroka, bolezni in prometne nesreče več kot tri mesece na bolniškem dopustu. "Bolje bi bilo, da bi dobili vsi enako vsoto, ne glede na prisotnost. Tudi če bi ta znašala manj," pravi trgovka, ki trenutno dela kljub hudim bolečinam in dejstvu, da ima doma šoloobveznega otroka. V vodstvu Lidla so torej njen poziv uslišali. Do prakse selektivnega nagrajevanja so kritični v Centru za družbeno raziskovanje (CEDRA): "Trenutni način izplačevanja poslovne uspešnosti je izjemno problematičen, saj v praksi vidimo, da podjetja zaostrujejo pogoje, s tem pa delavke in delavce silijo, da delajo kljub bolezni, ali pa jih kako drugače prikrajšajo za delež dobička. Še posebej to velja za čas pandemije, ko so delovna mesta glavni vir okužb." Menijo, da bi delavci, sindikati in vse delavske organizacije morali delati v smeri izgradnje močnih kolektivov, ki si bodo izborili čim višji delež in enako plačilo za vse delavce.
Nagrajeno uspešno poslovanje
Ob koncu poslovnega leta običajno organizacije nagradijo svoje zaposlene za uspešno opravljeno delo v poslovnem letu z božičnico, trinajsto plačo ali izplačilom dela plače za poslovno uspešnost, beremo na podjetniškem portalu Spirit. "Če se zaposlenim obračuna ali izplača nagrada v obliki trinajste plače ali božičnice, ne glede na višino, je obdavčena s prispevki in povprečno stopnjo akontacije dohodnine. Obračunani prispevki se vštevajo v pokojninsko osnovo posameznega delojemalca," pišejo na portalu. Lahko pa organizacije po zakonu o delovnih razmerjih zaposlene nagradijo v obliki plačila za poslovno uspešnost, ki je lahko izplačano enkrat v koledarskem letu vsem upravičencem hkrati. Kriteriji in merila morajo biti določeni enotno za vse zaposlene, del plače za poslovno uspešnost pa prejmejo vsi zaposleni, ki izpolnjujejo kriterije. Lidija Jerkič pojasnjuje: "V praksi so se v preteklosti oblikovali različni izrazi, ampak kadar gre za enkratni prejemek, ki je vezan na poslovno uspešnost in ki je izplačan vsem delavcem po vnaprej določenih kriterijih, je v bistvu plača iz naslova poslovne uspešnosti. In kadar so ti kriteriji izpolnjeni, je ta prejemek oproščen dohodnine, plačajo se samo prispevki, ne pa dohodnina."
Upravno sodišče ugodilo zagovorniku
Pri zagovorniku načela enakosti so doslej obravnavali tri prijave domnevne diskriminacije pri določanju kriterijev za izplačilo božičnice. En postopek je še v teku, diskriminatorno obravnavo pa so ugotovili v primerih podjetja BSH Hišni aparati Nazarje in Papirnice Vevče. Podjetje BSH Hišni aparati se z odločbo zagovornika ni strinjalo in se je odločilo za spor pred upravnim sodiščem, ki pa je nedavno pritrdilo zagovorniku in ugotovilo, da gre za diskriminacijo. "V ugotovitveni odločbi smo izpostavili, da je slabša obravnava zaposlenih na podlagi njihovih osebnih okoliščin, kot so zdravstveno stanje, nosečnost, starševstvo in podobno, z zakonom prepovedana. Dobrodošlo in spoštovanja vredno je, da podjetja ob koncu leta svoj dobiček delijo z delavci. Ob tem pa morajo upoštevati zakonodajo, tudi prepoved diskriminacije. Upravno sodišče je pritrdilo, da ta zakonodaja velja tudi v gospodarstvu," je ob tem dejal Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti.
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič ob tem opozori, da zagovornik s takimi odločitvami kaže na zelo občutljivo področje, njegova dejanja dojema kot zelo poučna. "Včasih je nekaj, kar štejemo kot samoumevno, lahko diskriminacija, če se pogleda z druge strani," pripomni. Tudi generalnemu sekretarju trgovinskega sindikata Ladiju Rožiču se zdi razlikovanje glede na prisotnost na delu nesprejemljivo. Razložil je, da gre za nepredvidljive situacije, ki ne bi smele vplivati na višino nagrade.
Pri BSH napovedali sodni boj
Boštjan Gorjup, direktor podjetja BSH Hišni aparati Nazarje, je za Večer pojasnil, da bodo vložili revizijo na vrhovno sodišče. Meni namreč, da niso bili upoštevani vsi pogoji. "Glavni razlog za izplačilo božičnice je ta, da tisti, ki se je zaposlil 1. decembra, ne dobi enake vsote kot tisti, ki je celo leto delal. Sodišče pa je gledalo samo, če je šel kdo na bolniško. Želimo, da se božičnica izplačuje sorazmerno glede na prisotnost. Izplačilo smo nekoliko prilagodili in to peljemo naprej v dogovoru z ostalimi predstavniki delojemalcev. Izplačujemo pa najvišjo božičnico v državi, to prejme 95 odstotkov zaposlenih," pojasnjuje Gorjup in dodaja, da so s prvim oktobrom zaposlili sto ljudi, ki pa ne bodo prejeli enake vsote božičnice.
Lidija Jerkič ob tem opozarja, da ima večina podjetij, ki izplačujejo božičnico, v kriterijih zapisano prisotnost na delu: "Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje pa je izrecno izpostavljalo bolniško odsotnost in v tem delu lahko pritrdimo zagovorniku, saj večina delavcev ne gre na bolniško brez razloga."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
