Na prvi pogled je to vprašanje, ob katerem bi marsikdo vihal nos. A situacija je resna - pomanjkanje umetnih gnojil lahko v primeru, da se razmere ne bodo izboljšale, v prihodnjem letu pomeni resno grožnjo oskrbi s hrano v industrijsko razvitem svetu.
To je še eno od področij, ki je posledica podražitve in pomanjkanja zemeljskega plina, ki je pomemben dejavnik in daleč največji strošek v proizvodnji gnojil. Zadeve sežejo veliko dlje od samega kmetovanja, med drugim se že pojavljajo težave v zagotavljanju drugih pomembnih surovin, ki nastajajo v sklopu proizvodnje gnojil. Ena takšnih je industrijski ogljikov dioksid, ki se uporablja v številne namene v živilskopredelovalni industriji - od omamljanja živali pred zakolom do distribucije sveže pakirane hrane in proizvodnje gaziranih pijač. Ameriški proizvajalec umetnih gnojil CF Industries je tako zaradi podražitev plina že načrtoval zaprtje svojih dveh britanskih obratov, ki zagotovita približno polovico ogljikovega dioksida na Otoku. To bi povzročilo takojšnje pomanjkanje svežega mesa v državi, zaradi česar britanski vladi ni preostalo drugega, kot da z milijonskimi subvencijami obdrži obrate ameriškega podjetje v pogonu.
Vsaka država poskrbi najprej zase
Razmere se tudi v Sloveniji dramatično zaostrujejo, opozarja predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. "Kmetje zaključujejo setev ozimnih žit, na trgu pa ni dovolj umetnih gnojil ali pa so se ta podražila do trikrat." Kot pravi, so v nekaterih državah proizvajalkah dušičnih gnojil, iz katerih jih v Slovenijo največ uvažamo, zaradi nastalih razmer že prepovedali izvoz omenjenih izdelkov. Pri tem v Sloveniji največ gnojil uvozimo iz Romunije, Madžarske, Avstrije, Hrvaške, Turčije in Rusije. "Vsaka država poskrbi najprej zase, Slovenija pa žal nima zadostne lastne proizvodnje gnojil," pravi Medved in dodaja, da bodo zato ministrstvu za kmetijstvo predlagali, da bi lahko kmetje, ki imajo tekočo gnojevko, to uporabili pri prvem dognojevanju. "Če ne bo zmrzali, bo možno dognojevati že 15. februarja, v primeru ustrezne vegetacije pa že prej," pravi Medved. Pred tem časom je gnojenje s tekočimi gnojili prepovedano zaradi varovanja voda pred onesnaženjem s kmetijskimi viri. Ministrstvu so že predlagali tudi subvencioniranje nakupa gnojil.
Subvencije že pred zimo bi bile dobrodošle
Tudi direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota in kmetijski strokovnjak Stanko Kapun izjemno podražitev mineralnih gnojil označuje za skrb vzbujajočo. "Kmetje bodo zaradi teh nenormalnih podražitev manj pripravljeni opraviti osnovno gnojenje." Kapun pravi, da je danes težko oceniti, kaj bi to pomenilo za pridelke prihodnje leto, zagotovo pa bo pustilo posledice. Možno je pričakovati tudi manjšo letino in pridelke slabše kakovosti. Kapun prav tako meni, da bi morali biti kmetje deležni subvencij ministrstva za nabavo gnojil. "Glede na to, da dobijo v nekaterih delih Evrope kmetje subvencije že jeseni, bi lahko to prakso posnemali tudi v Sloveniji." Izplačilo denarja pred zimo bi namreč po mnenju Kapuna kmetom omogočilo pravočasno zagotovitev potrebnih sredstev.
Trenutne količine daleč od potrebnih
Neugodne razmere so že začutili tudi v velikih kmetijskih sistemih. Član uprave Panvite Branko Virag pojasnjuje, da so naročila umetnih gnojil za naslednje leto že ustavili, potem ko so se za trikrat podražila. Gnojila, ki se uporabljajo spomladi, so običajno nabavili v obdobju od oktobra do decembra, tako so nabavo začeli tudi letos, ko so že kupili okoli 45 odstotkov potrebnih gnojil, a so bili po podražitvah primorani nabavo ustaviti. Preostalo gnojilo bodo dokupili, ko se bodo razmere na trgu vrnile v normalne okvire, pravi Virag. Tudi sami največ gnojil uvozijo iz Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Romunije, kjer imajo zemeljski plin, potreben za proizvodnjo. Zaradi okrnjene dobave in naraslih cen zemeljskega plina bi se lahko po mnenju Viraga nekatere države odločile za nadaljnje protekcionistične ukrepe, na kar pa kmetijski igralci v Sloveniji nimajo vpliva. Sam ocenjuje, da več kot polovice gnojil, ki jih potrebuje celotno slovensko kmetijstvo, v tem trenutku še ni v državi, kar lahko pomeni velike posledice v celotni slovenski kmetijski proizvodnji, če ne bodo pravočasno dobavljena.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
