Tina Recek
Pred dobrim mesecem je v medijih zaokrožila žalostna družinska zgodba, v kateri je sodni izvršitelj materi odvzel tri mladoletne otroke. Odvijalo se je marca. Otroci so se v postopku, ki je trajal štiri ure, upirali in jokali, o tem je pričal tudi posnetek. Med postopkom je izvršitelj poklical sodnico za nasvet, ona je vztrajala, naj izvršbo konča. Kot je včeraj na novinarski konferenci dejala podpredsednica ljubljanskega okrožnega sodišča Mihela Mohorič, je dogajanje sprožilo val poizvedb in preverjanj pristojnih institucij, od ministrstva za pravosodje, varuha človekovih pravic in sodnega sveta.
Po njenih besedah je okrožno sodišče v Ljubljani s pristojnimi ves čas sodelovalo ter jim večkrat in obširno poročalo. Pogosto je odločalo tudi o pravnih sredstvih, kot so nadzorstvene pritožbe in predlogi za izločitev, pri čemer razlogov za izločitev sodnice zaradi domnevno pristranskega sojenja in nepotrebnega odlašanja s sojenjem ni ugotovilo. Zavrnjeni so bili tudi vsi rokovni predlogi, o katerih je odločalo višje sodišče v Ljubljani.
Nesodelovanje staršev
Na višjem sodišču so opravili tudi nadzor poslovanja sodišča, ki ni pokazal nepravilnosti, ampak da je bil primer s strani sodišča časovno ustrezno in pravilno voden in da je razloge za zastoje iskati na strani strank, zlasti izstopata nesodelovanje in nekorektno ravnanje staršev. Mohoričeva je zatrdila, da na strani sodišča ni bilo ugotovljenih nobenih nepravilnosti oziroma da so vsi nadzorni mehanizmi pokazali, da je okrožno sodišče v tej zadevi ravnalo vsebinsko in časovno korektno in v korist mladoletnih otrok: "Zadeva je bila sodnici pravilno dodeljena, sodišče prve stopnje je pravilno ravnalo, ko je zaupalo otroke v varstvo in vzgojo enemu od staršev in tudi ko je kasneje stike z drugim staršem začasno ukinilo." Do sedaj vsebuje primer, ki še ni končan, 1118 listin in okoli 500 prilog.
Postopek ni nikoli prijazen in brez stresa
Izvršitelj Peter Ivkovič priznava, da je izvršba z odvzemom otrok najtežje izvršiteljsko delo, a nanj gleda kot na moralno dolžnost, ki je v dobro in korist otroka. "Ker se izvršitelji zavedamo, da odvzem otroka nikoli ni prijazen in brez stresa, se nanj skrbno pripravimo." Sogovornik oriše postopek, v katerem, ko prejme od sodišča sklep o neposredni izročitvi otroka, vzpostavi stik s strokovno osebo - običajno je to socialni delavec - in v sodelovanju z njo določi kraj, čas in način odvzema otroka. Strokovna oseba je nato ves čas navzoča pri odvzemu otroka do njegove izročitve osebi, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo. Po njegovem je najbolje, da se odvzem opravi hkrati z izročitvijo.
Širok pojem ogroženosti
Da je izvršba z odvzemom otrok izjemno redka in je to zadnji ultimativni korak po tem, ko starši odpovejo na celi črti, je poudarila vodja oddelka za družinsko sodstvo ljubljanskega okrožnega sodišča Nadja Marolt. Dodala je, da so starši v prvi vrsti tisti, ki imajo pravico vzgajati otroke in skrbeti za njih. Pri tem ne gre pozabiti, da imajo starši dolžnost in odgovornost vedno ravnati tako, da je za otroke najbolje. Še zlasti je to pomembno ob razpadu družine. "Naša družba je presegla pojmovanje ogroženosti, ko rečemo, da je otrok ogrožen takrat, ko se z njim recimo grdo ravna, ampak tudi takrat, ko se mu ne dopusti, da bi imel stike z drugim staršem," je izpostavila Maroltova in opozorila, da če so razlogi, ki govorijo proti stikom, je sodišče dolžno to raziskati. V takih primerih velikokrat pridobi mnenje izvedenca klinične psihologije. Teh je pri nas bistveno premalo.
Kakšna je zgodba
Ker gre za družinsko zadevo z mladoletnimi otroki, podrobnosti zgodbe, v kateri je sojenje tajno, niso znane. Neuradno pa je v javnosti zaokrožilo: po ločitvi naj bi otroke v skrbništvu imela mati, oče pa možnost stikov. Toda mati naj bi stike otrok z očetom preprečevala, zato je sodišče v nadaljevanju otroke začasno dodelilo očetu, materi pa omogočilo stike pod nadzorom socialnih delavk. Ker na to ni pristala, naj bi sledilo več pozivov, da otroke začasno preda očetu, nazadnje pa je sodišče določilo odvzem otrok z izvršbo.
