Urška Mlinarič
Potem ko so julija prenehali veljati še zadnji varčevalni ukrepi, med njimi odmrznitev dodatka za redno delovno uspešnost in delna odmrznitev delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela, želi vlada z uredbo direktorjem dvigniti višino dodatka za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela, s čimer bi si ti lahko za kar 40 odstotkov izboljšali plače. V primerjavi z javnimi uslužbenci, ki imajo po popolni sprostitvi varčevalnih ukrepov ponovno možnost dobiti 20 odstotkov dodatka za povečan obseg dela zaradi rednega dela in 30 odstotkov zaradi delovne uspešnosti pri posebnih vladnih projektih, imajo direktorji v javnem sektorju možnost dobiti le 10 odstotkov dodatka za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela.
Tovrstno razlikovanje je, po mnenju ministra za javno upravo Boštjana Koritnika, kot izhaja iz dopisa sindikatom javnega sektorja, neutemeljeno. Zato predlagajo, da se direktorje pri možnosti izplačila višine dodatka za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela izenači z javnimi uslužbenci, tako da bi lahko tudi oni dobili največ 20 odstotkov za povečan obseg pri rednem delu in 30 odstotkov za delo pri posebnih vladnih projektih, pri čemer skupni seštevek ne sme preseči 50 odstotkov osnovne plače.
Kdo vse so direktorji v javnem sektorju
Med direktorje v javnem sektorju po vladni uredbi o plačah direktorjev sodijo direktorji javnih zavodov, med njimi tudi ravnatelji, rektorji in dekani, direktorji javnih agencij, javnih skladov, direktorji vladnih služb, generalni direktorji, direktorji organov v sestavi, načelnik generalštaba Slovenske vojske, generalni direktorji direktoratov, glavni inšpektorji, generalni sekretarji oziroma sekretarji državnih organov, ki niso funkcionarji, načelniki upravnih enot, direktorji oziroma tajniki občinskih uprav in strokovni direktorji.
Argumenti za izenačitev, ki jih navaja minister Koritnik, so trije; realizacija stavkovnih sporazumov v letu 2018 je razmerja med plačami direktorjev in drugimi javnimi uslužbenci bistveno spremenila, "tako da lahko v marsikaterem primeru javni uslužbenci presežejo plače svojih direktorjev". Direktorji praviloma tudi niso upravičeni do dodatkov in ne morejo napredovati v plačnih razredih.
Kot tretji argument za izenačitev pa navajajo predsedovanje Slovenije svetu EU v drugi polovici leta, "ko bo marsikateri direktor nadpovprečno obremenjen zaradi delovnih obveznosti".
Z ministrstva za javno upravo so izrazili pričakovanje, da se bosta obe pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja do predloga pisno opredelili do srede, 21. oktobra. A Jakob Počivavšek, vodja ene od sindikalnih skupin, pravi, da se o tovrstnih vprašanjih ni mogoče opredeljevati s korespondenco. "Že od julija pozivamo vladno pogajalsko skupino, da se sestanemo, saj je vrsta vprašanj, o katerih se je treba pogovoriti, in dvig omenjenega dodatka za direktorje je gotovo tema, ki terja pogovor. Ob tem ima Počivavšek občutek, da se v zadnjem obdobju poskuša na netransparenten način doseči spremembe pri plačah direktorjev v javnem sektorju."
"Namesto da bi se za pogajalsko mizo argumentirano razpravljalo o anomalijah, ki jih vidijo pri plačah direktorjev, in bi se poskušalo te težave urediti na transparenten način, smo soočeni s poskusi dvigovanja direktorskih plač z dvigom dodatka za delovno uspešnost ali denimo višjimi izplačili korona dodatkov, kot so jih izplačali sami svojim zaposlenim," je kritičen Počivavšek, medtem ko vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj omenjenega predloga še ni želel komentirati, saj pravi, da ga mora še temeljito preučiti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
