Po julijski sprostitvi še zadnjih varčevalnih ukrepov želi vlada z uredbo direktorjem v javnem sektorju - mednje poleg direktorjev javnih zavodov sodijo še direktorji javnih agencij, skladov, vladnih služb, generalni direktorji, direktorji organov v sestavi - zvišati dodatek za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela za kar 40 odstotkov osnovne plače. S tem bi direktorje po višini dodatka izenačila z javnimi uslužbenci. Slednji imajo za povečan obseg dela zaradi rednega dela možnost dobiti dodatek v višini 20 odstotkov osnovne plače in še 30 odstotkov za delo pri posebnih vladnih projektih, medtem ko imajo direktorji trenutno možnost dobiti le 10 odstotkov dodatka za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela.
Argumenti, ki so nanizani v predlogu uredbe, s katero so bili sindikati javnega sektorja seznanjeni že pred dobrim mesecem, so, da je realizacija stavkovnih sporazumov v letu 2018 razmerja med plačami direktorjev in drugimi javnimi uslužbenci bistveno spremenila, "tako da lahko v marsikaterem primeru javni uslužbenci presežejo plače svojih direktorjev". Direktorji praviloma tudi niso upravičeni do dodatkov in ne morejo napredovati v plačnih razredih, so zapisali. Kot tretji argument za izenačitev pa so navedli predsedovanje Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta, "ko bo marsikateri direktor nadpovprečno obremenjen zaradi delovnih obveznosti".
Največ na kulturi in obrambi
V zadnjih dveh tednih smo bili priča pozivom, da naj zaposleni, če je to le mogoče, delajo od doma, da bi preprečili širjenje okužbe s covidom-19. A podatki, ki so jih posredovali s posameznih ministrstev - organi v sestavi niso vključeni - kažejo, da na delo še vedno hodi veliko uradnikov. Rekorderji so na ministrstvu za kulturo, kjer od tistih, ki v tem tednu delajo, na delovno mesto prihaja kar 65 odstotkov ljudi. Enak je odstotek na ministrstvu za obrambo, pa Slovenska vojska vanj ni vključena. Sledi ministrstvo za zunanje zadeve, kjer v Mladiko prihaja 58 odstotkov delavcev, na notranjem ministrstvu - policija ni vključena - prihaja v službo 53 odstotkov zaposlenih. Visok delež, 44 odstotkov, je na delovnem mestu tudi na ministrstvu za finance, na drugih se giblje med 30 in 40 odstotki. Najmanj jih na delo prihaja na ministrstvu za kmetijstvo, med 15 in 20 odstotki. Javni uslužbenci, ki hodijo v službo, lahko, če tako oceni njihov nadrejeni, v času epidemije po kolektivni pogodbi za javni sektor ponovno dobijo dodatek za delo v rizičnih razmerah v višini 65 odstotkov urne postavke.
Predlog uredbe je ponovni poskus pridobivanja soglasja, saj je vladna pogajalska skupina na zadnjih pogajanjih s sindikati predlog umaknila z dnevnega reda, zdaj pa ga je ponovno uvrstila na jutrišnja pogajanja, ki bodo zaradi epidemije potekala preko videokonference. Kaj je bil razlog za takratni umik, ni jasno, je pa že takrat pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja pod vodstvom Jakoba Počivavška jasno povedala, da bi bilo nujno o morebitnih plačnih anomalijah direktorjev in spremembah predhodno opraviti temeljito razpravo. Do predloga, tako Počivavšek, se bo pogajalska skupina opredelila na današnjem usklajevalnem sestanku. Medtem pa se Branimir Štrukelj, vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja, sprašuje, zakaj bi zdaj izboljševali položaj direktorjev, ko pa izboljševanje položaja zaposlenih v javnem sektorju mora čakati na boljše čase. Na vladne argumente za zvišanje dodatka pa odgovarja: "Naj ne hodijo kot maček okoli vroče kaše, temveč naj naravnost povedo, da želijo zvišati plače direktorjem."
35 do 40 milijonov evrov bo v pol leta izplačanih za redno delovno uspešnost.
192,5 milijona evrov je bilo med marcem in junijem izplačanih za dodatek za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi in interventnega koronadodatka za nevarnost.
65 odstotkov urne postavke največ (dodatka za delo v rizičnih razmerah po KPJS, če tako presodi nadrejeni) so upravičeni javni uslužbenci.
Dodajmo, da po enajstih letih javnih uslužbencem od julija ponovno pripada tudi dodatek za redno delovno uspešnost, in sicer dva odstotka od mase za osnovne plače. Predstojniki se lahko odločijo, ali ga bodo izplačevali mesečno, na tri mesece ali na pol leta. V državni upravi, kjer so se odločili za izplačilo na tri mesece, so ga javni uslužbenci že prejeli z oktobrsko plačo. A tako kot pri napredovanjih tudi pri razdeljevanju dodatka za redno delovno uspešnost prihaja do nezadovoljstva zaposlenih. Medtem ko naj bi eni, da ne bi sprožali nezadovoljstva v kolektivu, dodatek dodeljevali kar vsem, čeprav naj bi bil namenjen le tistim, ki dosegajo nadpovprečne rezultate, je na drugi strani slišati očitek, da so ga deležni predvsem tisti, ki so blizu nadrejenemu. Tudi zato bo izplačilo omenjenega dodatka - za pol leta je v proračunu rezerviranih med 35 in 40 milijoni evrov za celoten javni sektor - prav tako tema jutrišnjih pogajanj.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
