Tina Recek
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) ima dovolj ignorance vlade pri sprejemanju ukrepov za lajšanje posledic epidemije covid-19. ŠOS je namreč v času od razglasitve epidemije marca letos vladi in državnemu zboru v sprejem predlagal 39 ukrepov, ki bi študentom in njihovim družinam olajšal čas epidemije. S strani pristojnih ministrstev je le redko prejel odziv in še ta je bil praviloma negativen.
Zato z današnjim dnem pričenja z izvajanjem protestnih aktivnosti v skladu z epidemiološkimi stanjem in veljavnimi ukrepi za omejevanje širjenja okužb. Predsednik ŠOS Klemen Peran pojasnjuje, da akcijo začenjajo na družbenih omrežjih, v naslednjem tednu pa tudi s terenskimi akcijami pred državnim zborom in na drugih lokacijah po Sloveniji v manjšem številu, skladno z veljavnimi ukrepi omejevanja gibanja. Nadalje razmišljajo tudi o pozivu študentom k bojkotu spletnih predavanj, v kolikor bo vlada njihove zahteve še naprej ignorirala.
Višje štipendije in brezplačen javni prevoz
In katere so njihovi zahteve (te bodo popisali v predlogu zakona za urejanje položaja mladih in študentov in ga v kratkem tudi vložili)? Med ukrepi izpostavljajo naslednje: vrnitev študentov v študentske domove, uvedba brezplačnega javnega potniškega prometa za dijake in študente, uvedba brezplačnega obveznega zdravstvenega zavarovanja za vse študente, ne glede na starost (odprava starostne diskriminacije), zvišanje podeljene državne štipendije v vseh razredih za 50 odstotkov, kakor tudi povečanje števila podeljenih državnih štipendij na način, da se zajame vsaj ena tretjina študentov, izvzem kadrovskih štipendij iz obdavčljivih dohodkov po zakonu o dohodnini (kadrovske štipendije so edina vrsta štipendije, ki se šteje kot obdavčljiv dohodek) …
Poleg teh pa bodo še naprej zagovarjali sprejetje interventnih ukrepov za omilitev posledic epidemije, kot so: mesečno nadomestilo za izpad dohodkov v enaki višini, kot to velja za zaposlene po pogodbi o zaposlitvi, tj. 80 odstotkov povprečnega mesečnega prihodka iz naslova študentskega dela, da vlada nameni sredstva za nakup opreme za vsakega osnovnošolca, dijaka in študenta, ki zaradi družinskega ali socialnega položaja ne morejo sami poskrbeti za to, v višini 600 evrov na osebo, da študentom, ki živijo v najemniških stanovanjih, pomaga z namenskimi sredstvi za plačilo najemnine za čas trajanja epidemije in izobraževanja na daljavo in dodatek za dijake in študente, ki opravljajo prakso v okviru študijskega programa in to delo opravljajo brezplačno, ali pa so zanj plačani preko študentskega dela ter delajo s covidbolniki, kot to velja za zaposlene.
Vlada študentom ni namenila nič
Klemen Peran ob napovedi protestnih aktivnosti še poudari, da ukrepi, sprejeti za mlade, so ukrepi v korist lastnikom zasebnih visokošolskih zavodov, ne študentom, ki tam za svoj študij plačujejo šolnino; v korist zasebnim zdravstvenim ustanovam, ne dijakom in študentom, ki v njih delajo brezplačno ali za minimalno urno postavko; v korist lastnikom stanovanj, ne mladim, ki morajo plačevati najemnino, v njih pa ne morejo bivati; v korist delodajalcem, ki študentsko delovno silo brez nadomestila zaradi okužbe na delovnem mestu izrabljajo v korist lastnega zaslužka; v korist državnemu proračunu, ki stroške omejitev gibanja, prehrane, bivanja itd. prenaša na mlade in njihove družine.
Ob tem dodaja, da je ŠOS v času od razglasitve epidemije marca letos vladi RS in državnemu zboru RS v sprejem predlagal 39 ukrepov, ki bi študentom in njihovim družinam olajšal čas epidemije. S strani pristojnih ministrstev je le redko prejel odziv; ta je bil praviloma negativen. Za študente sta bila tako sprejeta le dva konkretna predloga ŠOS s finančnimi posledicami: enkratni dodatek, za katerega je bilo namenjenih okoli sedem milijonov evrov, ter podaljšanje subvencionirane študentske prehrane poleti, za kar je bilo namenjenih 173.000 evrov. Na drugi strani so študenti izgubili več (neposredno v korist proračuna Republike Slovenije), kot dobili. Samo zaradi onemogočenega izvajanja subvencionirane študentske prehrane je država privarčevala slabih pet, na račun zmanjšanja financiranja študentskih organizacij pa še dodatna dva milijona evrov. Po njegovem študentom ta vlada tako ni namenila nič.
Kako preživeti s 150 evri?
So pa študenti v letu 2020 izgubili velik del prihodkov iz študentskega dela. Obseg opravljenega študentskega dela se je v letu 2020 znižal za okoli 30 odstotkov, s čimer se je bruto prihodek dijakom in študentom zmanjšal za 75 milijonov evrov. Glede na to, da so od študentskega dela najbolj odvisni študenti z visokimi stroški študija (izredni in tuji študenti, študenti, ki imajo visoke stroške najemnin in študenti, ki preživljajo lastno družino), je vsak tretji študent soočen s tveganjem, da bo študij moral prekiniti.
Peran še napoveduje, da ker današnja mladina noče postati zavržena generacija, se bodo skupaj s partnerji in vsemi mladimi aktivirali. "Trenutni predsednik države Borut Pahor je leta 2010, kot predsednik vlade, študentom povedal, da s svojo plačo preko 3.000 evrov ne more preživeti meseca, zato ga danes sprašujem: kako naj študent preživi deset mesecev s 150 evri, kolikor je znašal študentski dodatek?"
Okrnjen študijski program
Dekan ljubljanske pedagoške fakultete Janez Vogrinc o morebitnem bojkotu spletnih predavanj meni, da bi se na ta način še zmanjšala kakovost študijskega programa, ki je že tako in tako okrnjen. V kolikor bi se ta bojkot začel v kratkem in tudi trajal dlje časa, potem niti semestra ne bi uspeli izpeljati v roku. Sicer pa je prepričan, da bi morala vlada prisluhniti stiskam študentov.
Te stiske povsem razumejo tudi na Univerzi v Ljubljani, saj jih resno skrbi zaključevanje študijskih obveznosti v tem semestru. Kot pojasnijo, zaradi popolne zapore tudi v omejenih majhnih skupinah ne morejo izvajati potrebnih laboratorijskih vaj in drugih študijskih obveznosti, kjer je nujna fizična prisotnost študentov. Poleti so še lahko nadomestili izpadle vsebine prvega vala, zdaj to ni več mogoče. Prostora za prilagajanje je zmanjkalo, saj ukrepi trajajo predolgo. Namesto 14 dni se z onemogočanjem normalnega poteka študija soočajo že skoraj dva meseca. Izvedba študijskega procesa je zato postala izjemno ogrožena.
