Vlada nad zdravstveno blagajno. Ogorčeni so tako sindikati kot predstavniki delodajalcev

Le še do petka je v javni obravnavi predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bistveno posega v delovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) oziroma zdravstveno blagajno. Z zakonom, ki so ga pripravili na ministrstvu Janeza Poklukarja, se posega v upravljanje 3,3 milijarde evrov težke blagajne tako z zamenjavo organov in njihovo sestavo kot tudi vplivom, ki naj bi ga imel vsakokratni minister za zdravje na odločitve sveta ZZZS, če te ne bi bile v skladu "s sprejeto politiko". Na predlog se je že usul plaz kritik. Sindikalne centrale zahtevajo njegov umik, do tega, ali bodo zahtevale, da vlada predlog umakne, pa se do četrtka opredeljujejo tudi člani skupščine ZZZS.

Namesto skupščine svet zavoda

Skupščino in upravni odbor zdravstvene blagajne želi aktualna vlada nadomestiti s svetom zavoda, ki bi imel bistveno manj članov, obenem pa bi se v njem povečala vloga vlade. Po sedanji ureditvi skupščino sestavlja 45 članov; od 20 predstavnikov delodajalcev jih je vlada imenovala štiri, 25 pa je predstavnikov zavarovancev; poleg sindikatov in upokojencev so v skupščini tudi predstavniki invalidov in kmetov.

Po novem pa bi bil svet le enajstčlanski; od tega bi bilo pet predstavnikov vlade, vpliv pa bi izgubili zavarovanci, saj bi imeli v svetu le štiri predstavnike: predstavnika zaposlenih, študentov, upokojencev in invalidov, medtem ko bi kmetje ostali brez svojega predstavnika. Bistveno manjši bi bil tudi vpliv delodajalcev.

Zakaj so se na ministrstvu za zdravje odločili za tovrstne spremembe, je iz predloga težko razbrati, saj se sklicujejo le na "gibko upravno strukturo" in približevanje upravljanja sistemu javnih zavodov v zdravstvu.

Sindikati: Maščevanje zaradi nasprotovanj

V sindikatih, ki so predstavniki delavcev, torej tistih, ki vplačujejo v blagajno velik delež, predlog razumejo kot "maščevanje sindikatom za javno izraženo kritiko vladi zaradi ignorance socialnega dialoga, maščevanje skupščini ZZZS zaradi odklonilnega stališča do predloga socialne kapice in za željo po omejitvi avtonomije blagajne", je nedavno na novinarski konferenci v imenu sindikalnih central pojasnil predsednik Pergama Jakob Počivavšek. Poudaril je, da ureditev zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja potrebuje spremembe na področju sistemskega pokrivanja morebitnega primanjkljaja v zdravstveni blagajni, preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter letnega dogovarjanja o obsegu in cenah zdravstvenih storitev, a predlogi nobenega od teh izzivov ne naslavljajo.

Da "predlagani zakon na nezaslišan način prekinja tridesetletno tradicijo, da vplačane prispevke upravljajo njihovi vplačevalci, omejuje demokracijo in prinaša diktat močnejšega, posledice pa bomo zelo hitro občutili vsi", je dala vedeti tudi predsednica skupščine Lučka Böhm. Predlog je, po njenem, napoved izvotlitve socialne države in uveljavljanje zasebnega poslovnega interesa nad javnim zdravstvom. Tudi Jože Smole, predstavnik delodajalcev v skupščini, je za Večer povedal, da se s predlogom ne strinja, saj bi morali imeti večjo odločevalsko besedo predstavniki plačnikov, "tega pa predlog ne omogoča, zato je nujno pripraviti uravnotežen predlog".

Nenavadne rešitve

Stališča sedanje generalne direktorice Tatjane Mlakar zaradi dopustov včeraj ni bilo mogoče dobiti, je pa nekdanji generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj dejal, da gre za nenavadne rešitve, ki odstopajo od standardnih rešitev v Evropi, saj se zmanjšuje število predstavnikov zavarovancev in različnih skupin delodajalcev, ki največ vplačajo v blagajno. Po drugi strani pa bi imela vlada večje število predstavnikov, pa čeprav država v zdravstveno blagajno prispeva vsega štiri do pet odstotkov vsega denarja. Ob tem je opozoril, da je treba spremembe v zdravstvu načrtovati premišljeno in na dolgi rok. In skupščino označil za garant, da se ne bodo različne pravice ukinjale čez noč.

Bi pa bila zdravstvena blagajna, katere samostojnost je bila že zdaj omejena, saj vlada k vsakokratnemu finančnemu načrtu podaja soglasje, še dodatno ob avtonomijo. Minister bi lahko, če bi bil predlog sprejet, vsakokrat načrt sveta ZZZS, za katerega bi ocenil, da ni zakonit ali ni v "skladu s sprejeto politiko", zadržal, kar bi lahko pripeljalo do številnih blokad.