Minister za zdravje Tomaž Gantar je novinarjem po seji vlade povedal, da bo zbiranje na prostem vlada spet omejila na 10 ljudi. V nekaterih primerih bo dovoljeno zbiranje do 50 ljudi, dodaja.
{twitter}https://twitter.com/ZanaVertacnik/status/1280831259892203523{/twitter}
Ta odlok vlade bo v sodelovanju z zdravstvenim inšpektoratom nadzorovala tudi policija. Namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak je naštel pogoje, da se lahko na posameznem dogodku zbere do 50 oseb. Organizator mora poznati vse osebe, hkrati mora voditi interno evidenco prisotnih oseb, imeti njihove naslove, to pa bo moral hraniti en mesec dni. Če ga bodo predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz) v tem mesecu dni pozvali, naj jim predloži ta seznam, ga bo moral tudi podati. Vlada želi z vodenjem evidenc olajšati delo NIJZ, ki je po Kacinovih besedah že na meji zmogljivosti. Če se med udeleženci pojavi oseba, okužena z novim koronavirusom, bo torej lahko NIJZ hitreje dosegel vse udeležence in jih poslal v osamitev ali karanteno.
Stroga pravila na porokah, mašah ...
Pravilo bo tako denimo veljalo tudi za poroke, čeprav gre načeloma za zasebne dogodke. "Povabljeni morajo vedeti, da bo organizator moral pobrati njihove podatke," je dejal Kacin. Ukrep je po njegovih besedah v prvi vrsti namenjen zaščiti udeležencev, odgovornost za njegovo izvajanje pa nosi prireditelj.
Spremembe medtem ne veljajo za število ljudi v gostinskih lokalih ali na avtobusih, v teh primerih ni treba zbirati podatkov o strankah. Dovoljene so tudi maše, pri čemer je Kacin izrazil prepričanje, "da bo odslej naprej duhovnik, ki bo maševal, vedel tudi, kdo je pri maši".
Še naprej so dovoljeni tudi denimo športni dogodki z do 500 udeleženci. Po besedah Kacina pa je nujno, da je na takem dogodku prisotna redarska služba, da je določen sedežni red in zagotovljena ustrezna razdalja med ljudmi. Če lahko organizator zagotovi take pogoje, lahko denimo pripravi tudi koncert.
Organizator prireditve mora ob prijavi prireditve poleg zakonsko predpisane dokumentacije predložiti tudi pozitivno mnenje NIJZ za tako prireditev. Tudi kadar prijava prireditve na podlagi zakona, ki ureja javna zbiranja, ni potrebna, se na podlagi zakona o nalezljivih boleznih in novega vladnega odloka zahteva prijava prireditve na podlagi zakona o javnih zbiranjih.
Vlada sicer resno razmišlja o omejevanju dovoljenega delovnega časa gostinskih lokalov. V javnosti so namreč odmevali primeri, ko so se nekateri lokali v zadnjih tednih ponoči spremenili v nočne klube. Zaenkrat se za to še ni odločila, je pojasnil Kacin, bo pa v gostinske lokale usmerila poostren inšpekcijski nadzor. Če se bo pokazalo, da v lokalih spoštujejo priporočila in zahteve NIJZ, "potem morda to ne bo potrebno", je glede omejevanja delovnega časa dejal Kacin. Ob tem pa je dodal, da zdravstvene inšpektorje v prihodnjih dneh čaka "več poznopopoldanskega in nočnega dela".
Po besedah Kacina se vlada še naprej najbolj boji zasebnih zabav in zasebnih velikih druženj. Prav tako se "resnično bojimo" posledic maturantskih izletov, je dodal. "Z ozaveščanjem udeležencev oz. njihovih staršev skušamo vplivati, da bi bilo tega manj," je dejal.
Namigovanja o tem, da virus slabi, so na zelo trhlih temeljih
Sicer pa laboratoriji v državi vse intenzivneje testirajo ljudi na okužbo z novim koronavirusom. Včeraj so tako opravili prek 1600 testiranj, je povedal govorec vlade za covid-19 Jelko Kacin. Povedal je tudi, da so se včeraj v Sloveniji srečali predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz) in predstavniki hrvaškega nacionalnega inštituta za javno zdravje. Šlo je za sestanek na najvišji ravni, saj sta se med drugim srečala vodji obeh inštitutov Milan Krek in Krunoslav Capak.
Mateja Logar s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pri UKC Ljubljana se je uvodoma zahvalila vsem, ki so upoštevali navodila o razkuževanju in umivanju rok, o uporabi zaščitnih mask, o spoštovanju socialne distance in o higieni kašlja.
Namigovanja o tem, da virus slabi, so na zelo trhlih temeljih, je opozorila. Kljub temu, da je bil razglašen konec epidemije, še ne pomeni, da teh ukrepov ni več potrebno spoštovati. Trenutno so vsi napori v zdravstvu usmerjeni v to, da ob zdravljenju covid-19 bolnikov ne bi bilo potrebno ukinjati ostalih programov v zdravstvu, kot je bilo to v času epidemije. Letošnje poletje bo drugačno, meni Logarjeva.
Tisti, ki bodo šli na dopust v področja, kjer je večja pojavnost okužb kot v Sloveniji, ob vrnitvi potencialno predstavljajo izvor okužbe, poudarja Logarjeva.
