V paketu davčnih sprememb so predlogi sprememb zakonov o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb ter o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, posledično so potrebne še spremembe zakona o davčnem postopku. Glavna sprememba je razbremenitev lestvice za odmero dohodnine, zaradi česar se bo v državni proračun steklo manj davkov, zato vlada predlaga povečanje obdavčitve kapitala.
Da je vlada danes sprejela davčne spremembe, ki jih je finančni minister Andrej Bertoncelj napovedal že v začetku leta, so iz vladnega urada za komuniciranje sporočili pred družbenega omrežja Twitter. "Sprejeli smo predloge sprememb štirih davčnih zakonov, ki predstavljajo nov korak v smeri davčne optimizacije. S predlaganimi ukrepi bomo še dodatno razbremenili delo, s čimer krepimo konkurenčnost, ohranjamo stabilno gospodarstvo ter prispevamo k vzdržni gospodarski rasti," so zapisali.
Po predlogu se bosta zvišali splošna in dodatna splošna olajšava pri dohodnini, dohodninska lestvica pa spremenila na način, da se razbremeni srednji dohodkovni razred. S tem namenom je predvideno zvišanje mej vseh petih davčnih razredov, v nekaterih se znižujejo tudi stopnje davka. Za najvišje prejemke je še naprej predvidena 50-odstotna obdavčitev.
Davek do kapitalskih dobičkov se bo z letom 2020 zvišal s 25 na 27,5 odstotka, so pa na finančnem ministrstvu po zaključku javne obravnave odstopili od nameravanega zvišanja stopnje davka od dohodkov pravnih oseb. Ta tudi po najnovejšem predlogu ostaja pri 19 odstotkih, ostaja pa v predlogih zapisana uvedba minimalne obdavčitve dohodkov pravnih oseb v višini sedmih odstotkov.
Podrobnosti danes potrjenih predlogov davčnih sprememb bo Bertoncelj predstavil na novinarski konferenci po zaključku seje vlade.
Levica nasprotuje predlogu davčnih sprememb
Stranka Levica nasprotuje predlogu davčnih sprememb, ki jih je danes potrdila vlada, saj da bodo imeli največ koristi najbogatejši. Sporazum o sodelovanju med koalicijo in Levico je "vedno bolj scefran in poteptan", je danes v Ljubljani ocenil vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec.
"V tem trenutku se v dvorani odloča o tem, ali bomo 16 milijonov evrov vzeli revnim zaposlenim - ki bodo z ukinitvijo dodatka na delovno aktivnost ob do 200 evrov mesečne pomoči. Istočasno se je vlada danes odločila, da bo 138 milijonov evrov podarila najbogatejšim," je v izjavi za medije v DZ dejal Tašner Vatovec.
Kot so izračunali, se bo delavcu z minimalno plačo, ki bo leta 2019 znašala 940 evrov bruto, dohodek na letni ravni povečal za manj kot dva evra, delavcu s povprečno plačo (1721 evrov bruto) za 147 evrov, dohodek menedžerja, ki prejema šestkratnik povprečne plače (10.327 evrov bruto), pa za 1989 evrov.
"V Levici nasprotujemo takšni davčni reformi. Po naših izračunih bi delavec na minimalni plači na letni ravni dobil 1,60 evra več dohodka, medtem ko bi menedžer z 10.000 evrov plače dobil 2000 evrov neto. Gre za izrazito nesolidarno, nesocialno davčno reformo, ki bo seveda spet šla v korist bogatim," je poudaril.
Dodal je, da je bila pred nekaj časa težava najti 68 milijonov evrov za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, predlog, ki ga je danes sprejela vlada, pa vrta 74-milijonsko luknjo v proračunu.
Poslanec je razočaran, da tudi ta vlada, tako kot prejšnje, podpira najbogatejše, tiste na socialnem dnu pa da pusti stradati.
Na novinarsko vprašanje, ali sporazum med koalicijskimi strankami in Levico še velja, je odgovoril, da je sporazum "vedno bolj scefran in poteptan" in da skoraj nič od dogovorjenega, razen enega zakona, ni bilo sprejeto. O podpori proračunu je dejal, da je do sprejemanja proračuna še slaba dva meseca: "Če bo kaj sprejetega v tem času, bo sporazum še veljal, sicer pač ne."
Predlog Levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je po njegovih besedah "dober in skorajda finančno zaprt in usklajen s koalicijskimi strankami". "Edina rešitev v tem trenutku bi bila sprejetje našega predloga. Kar predlaga minister za zdravje, je zavlačevanje in odlašanje odločitve," je dodal.
