Leto in pol po prvi razglasitvi epidemije zaradi covida-19 in potem ko je ministrstvo za finance od neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov prejelo za skoraj milijardo evrov zahtevkov za izplačilo tako imenovanih covid dodatkov, želi vlada spremeniti sistem izplačil. Predlog, ki ga je za pogajanja z javnim sektorjem potrdila minuli teden, predvideva spremembo izplačila dodatka za delo v rizičnih razmerah, določenega v kolektivni pogodbi za javni sektor. Ta določa, da je zaposleni upravičen do dodatka v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače. Zdaj bi vlada različne poklicne dejavnosti razvrstila v tri skupine glede na stopnjo izpostavljenosti nevarnosti in jim na tej podlagi omogočila izplačilo nominalnih zneskov v višini 400, 200 in 100 evrov mesečnega pavšala.
Ob tem so kot razlog za spremembe navedli tudi medijska poročanja, v katerih se je opozarjalo, da javni uslužbenci, ki delajo v enako nevarnih pogojih, po sedanji ureditvi dobijo zelo različne zneske, saj je znesek vezan na osnovno plačo. In tako je lahko zdravnik dobil mesečno nekaj tisoč evrov dodatka, medicinska sestra v istem timu le nekaj sto evrov, čistilka, ki je po celem dnevu morala prostor počistiti, pa le nekaj deset.
Sindikati še zadržani
V sindikatih javnega sektorja so za zdaj v komentarjih predloga zadržani. Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja, pravi, da je izplačilo dodatka v pavšalnem znesku ena od možnih rešitev nepravičnega izplačevanja dodatkov. Ali je tak predlog lahko primerno izhodišče za začetek pogajanja, pa bodo sindikati, ki jih vodi, razpravljali v četrtek. Pri tem izpostavlja, da bo v tokratnem primeru, ker gre za aneks h kolektivni pogodbi, nujno treba doseči soglasje med sindikati, saj bo uveljavitev rešitve morala podpreti najmanj polovica reprezentativnih sindikatov oziroma sindikati najmanj štirih dejavnosti, ki predstavljajo 40 odstotkov vsega članstva v javnem sektorju. Tudi Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja in glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, ki poudarja, da lahko govori le v vlogi slednjega, saj se Konfederacija do predloga še ni opredelila, pravi, da je v osnovi predlagani model pravičnejši in korak v pravo smer. "Zdravnik in čistilka sta v istem prostoru izpostavljena enaki nevarnosti, zato ne moremo pristati na to, da je življenje enega več vredno kot življenje drugega. Samega vrednotenja pavšalnih zneskov pa za zdaj ne želim komentirati, saj bodo ti predmet pogajanj," pravi Štrukelj. In opozori, da med poklici, ki so bili našteti pri posameznih zneskih, ni zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. "Kje v predlogu so, ni povsem jasno. Glede na to, da vlada vseskozi izpostavlja, kako pomembno je, da so zaposleni v vzgoji in izobraževanju cepljeni, da se covid ne bi širil, pričakujem, da bodo temu primerno ovrednoteni tudi v predlogu."
Tri stopnje ogroženosti po vladnem kopitu*
400 evrov - zdravnik, medicinska sestra na infekcijski kliniki, negovalno osebje v domovih za starejše
200 evrov - inšpektorji, policisti, gasilci, pravosodni policisti, vojaki, uradniki finančne uprave, občinski redarji, javni uslužbenci na upravnih enotah
100 evrov - vsi drugi javni uslužbenci, ki delajo v pisarnah
* v predlogu so navedeni le nekateri primeri
Vir: MJU
Največja ogroženost pri delu z okuženimi
Po vladnem predlogu je predvideno, da bi v najvišjo stopnjo ogroženosti sodili javni uslužbenci, ki opravljajo delo z okuženimi oziroma obolelimi ljudmi, ki potrebujejo oskrbo v specializiranih enotah zdravstva in socialnega varstva. V drugo stopnjo bi uvrstili zaposlene, ki delo opravljajo neposredno s strankami, pacienti in drugimi, ki potrebujejo javne storitve ali opravljajo dela in naloge čiščenja prostorov in opreme. V najnižjo stopnjo ogroženosti, ki bi dobila 100 evrov mesečno, pa bi uvrstili vse druge.
Rekorder dobil skoraj 70.000 evrov dodatkov
Med tistimi, ki so prejeli najvišje covid dodatke, so zdravniki specialisti iz različnih bolnišnic. Prvih 25 je po analizah, ki so jih opravili na ministrstvu za javno upravo, v obdobju od marca lani do maja letos prejelo po najmanj 40.000 evrov. Rekorder prihaja iz UKC Ljubljana in je v tem obdobju skupno prejel 68.370 evrov, sledi mu zdravnik specialist z Golnika s 57.968 evri, na tretje mesto pa se je uvrstil novomeški zdravnik, ki je prejel 49.526 evrov.
Delodajalec bi bil tisti, ki bi razvrstil dela in naloge, pri tem pa upošteval stopnjo ogroženosti, kot je tudi do sedaj predstojnik določal, ali je bil zaposleni izpostavljen nevarnosti in koliko časa. Pavšal se bo izplačeval le v primeru razglašene epidemije, do njega pa ne bodo upravičeni javni uslužbenci, ki bodo delo opravljali od doma.
V sindikatih še izpostavljajo, da je predlog prišel leto in pol prepozno, prepričani pa so tudi, da je vlado bolj kot želja po pravičnejši ureditvi gnala potreba po nižjih izplačilih, zato domnevajo, da bo morebitna ponovna razglasitev epidemije odvisna predvsem od tega, ali se bo vlada uspela dogovoriti z njimi. Poleg omenjenega dodatka po kolektivni pogodbi so bili javni uslužbenci upravičeni v času epidemije tudi do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve, ki je bil uzakonjen s prvim protikoronskim ukrepom. Slednjega trenutno prejemajo le zaposleni, ki delajo z okuženimi oziroma obolelimi v zdravstvu in socialnem varstvu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
