Vlada je za pripravo proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025 dobila novo zelo resno opozorilo fiskalnega sveta, ki ga vodi dr. Davorin Kračun, da predlogi niso celoviti in dovolj verodostojni, pa da odstopajo od dobre prakse srednjeročnega proračunskega načrtovanja. Dovolj verodostojni niso zato, ker je ocena realizacije državnega proračuna za leto 2023, ki jo je pripravila vlada, nerealistična in ne omogoča ustrezne ocene dinamike javnofinančnih agregatov v predlogih proračunov za prihodnji dve leti.

Poraba brez upoštevanja učinka interventnih ukrepov (očiščena poraba) je po oceni fiskalnega sveta tokrat še bolj precenjena kot v predhodnih treh letih. Medletna rast "očiščenih" odhodkov v prvih devetih mesecih znašala 8 odstotkov, naj bi se v zadnjih treh mesecih okrepila na kar 41,7 odstotka. Ob izključitvi odhodkov za investicije pa naj bi narasla s 7,2 odstotka v prvih devetih mesecih na 33,7 odstotka ob koncu leta. "Nerealističnost projekcij tako ne izhaja le iz oblikovanja manevrskega prostora, povezanega z blaženjem posledic šokov, ampak je pretežno posledica precenjenih projekcij običajne porabe," ugotavlja fiskalni svet.

Takšen pristop k načrtovanju omogoča v letu 2024 rast posameznih kategorij odhodkov, ki presega tisto, ki je utemeljena s trenutno zakonodajo. "Nerealistične ocene proračunskih gibanj za leto 2023 le nekaj mesecev pred koncem leta tako zamegljujejo dejstvo, da se bo proračunski primanjkljaj v letu 2024 v nasprotju s projekcijami predloženih proračunskih dokumentov verjetno povečal," ocenjuje fiskalni svet. To po njegovih besedah še v večji meri kot za skupni primanjkljaj, ki ga bodo v pomembni meri določali ne povsem ovrednoteni popoplavni ukrepi, velja za tako imenovani "očiščeni" saldo.

Izhodišča proračunskega načrtovanja 

Le verodostojne proračunske projekcije na podlagi scenarija nespremenjenih politik bi vladi in javnosti omogočile uvid v obseg manevrskega prostora. Na tej podlagi bi vlada lažje in bolj smiselno določala vrsto in obseg ukrepov, ki so potrebni za tekoče in interventno ukrepanje, gospodinjstva in podjetja pa bi lažje in z manj negotovosti oblikovala pričakovanja glede bodočega ukrepanja fiskalne politike.

Pri odločitvah o virih financiranja odprave škode in posledic poplav je nujna celovita presoja njihove ustreznosti ob upoštevanju vpliva na obnašanje gospodinjstev in podjetij v razmerah cikličnega ohlajanja ter učinkovitosti sanacijskih ukrepov, tudi iz vidika moralnega hazarda. Za omejevanje visokih posledic naravnih nesreč pa bosta v prihodnje potrebna ustrezna presoja tveganj ter pravočasno in ciljno ukrepanje, navaja fiskalni svet. "Izhodišče proračunskega načrtovanja bi moral biti verodostojen scenarij nespremenjenih politik, kar je še zlasti ob visoki negotovosti osnovni pogoj za identifikacijo manevrskega prostora za interventne in ostale diskrecijske ukrepe," poudarja fiskalni svet.

Neustrezna spodbujevalna finančna politika

Ob nujnih interventnih ukrepih dodatni fiskalni impulzi v razmerah dokaj visoke nominalne gospodarske rasti in omejitev na ponudbeni strani niso ustrezni, saj lahko med drugim prispevajo k daljšemu vztrajanju visoke inflacije. "Izzivi sanacije naravne nesreče dodatno potrjujejo nujnost proticikličnega delovanja fiskalne politike, ki bi v obdobju ugodnega gospodarskega cikla oblikovalo ustrezen manevrski prostor tudi za ukrepanje ob izrednih dogodkih," pojasnjuje fiskalni svet.

Vlada v letih 2024 in 2025 po njegovi oceni načrtuje spodbujevalno fiskalno politiko, kar je neustrezno, saj ne zagotavlja spoštovanja fiskalnih pravil (ta omejujejo javnofinančni primanjkljaj na največ 3 odstotke bruto domačega proizvoda države, javni dolg pa na največ 60 odstotkov bruto domačega proizvoda države) in je tudi v nasprotju z zaostreno denarno politiko, ki jo vodi Evropska centralna banka (ECB). Fiskalni svet pojasnjuje, da sam pri izračunih kazalnikov že od začetka epidemije izloča vse interventne ukrepe (epidemija, draginja, poplave), saj so ti časovno omejeni in ne vplivajo na strukturni položaj javnih financ.