Matej Simič
Jabolko spora med Ukomom in STA je že dalj časa različno razumevanje člena zakona o STA, ki določa, da mora agencija v okviru javne službe, ki jo država financira iz javnih sredstev, objavljati tudi "besedila radijskih novic, prirejenih za objavo v radijskem mediju" in "avtorsko zaščitene fotografije o najpomembnejših dogodkih".
V pravnem mnenju, ki ga je pripravila Evropska pravna fakulteta Nove univerze, je pojasnjeno, da mora STA v okviru javne službe objaviti avtorsko zaščitene fotografije o najpomembnejših dogodkih. Pri tem niti zakonske določbe niti pravno mnenje ne definirajo, kaj so "najpomembnejši dogodki", o katerih bi morala STA brezplačno zagotavljati fotografije.
Avtorja mnenja sta še zapisala, da je po drugi strani možno tržiti fotografije, ki niso avtorsko zaščitene oziroma ne prikazujejo najpomembnejših dogodkov.
Glede tonskih posnetkov za radijske medije je v pravnem mnenju zapisano, da jih je STA dolžna zagotavljati v okviru javne službe. Po videnju avtorjev je treba za ustrezno razlago pravne norme razdelati pomen besede "besedilo". V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je opredeljena kot "z določenimi besedami izražene misli", so zapisali v mnenju. "Že po čisti jezikovni razlagi tako ni najti nikakršnih omejitev, da bi se beseda 'besedilo' nanašala zgolj in izključno na zapis besed, ki izražajo misel. Za izraz misli je mogoče določene besede zbrati tudi v obliki avdio zapisa ..." so utemeljili svoje razmišljanje.
8 tisoč evrov za šeststransko mnenje
Ukom je za izdelavo pravnega mnenja Evropski pravni fakulteti Nove univerze plačal osem tisoč evrov z DDV, so pojasnili za Večer. Dodali so, da so povpraševanje za izdelavo pravnega mnenja poslali pravnima fakultetama Univerze v Mariboru in Univerze v Ljubljani ter Evropski pravni fakulteti Nove univerze. Ponudbo je Ukomu dala le slednja.
Na mariborski pravni fakulteti so potrdili, da so pošto s povpraševanjem prejeli. Preposlali so jo vsem profesorjem, vendar se nanjo nihče ni odzval.
Na ljubljanski pravni fakulteti pa so pojasnili, da se na povpraševanje niso odzvali, "saj se pravna fakulteta UL dejansko ne ukvarja s pravnim svetovanjem" in da so Ukom napotili na inštitute pravne fakultete, ki so samostojne pravne osebe. Ali jih je Ukom kontaktiral, jim ni znano, so še dejali.
Ustanovitelj zasebne Nove univerze je nekdanji ustavni sodnik Peter Jambrek, dolgoletni simpatizer stranke SDS, ki je v času prve Janševe vlade pridobil akreditacije in koncesije za svoje zasebne fakultete - te so se leta 2017 združile pod okrilje novoustanovljene Nove univerze. Vključene fakultete so po podatkih Erarja doslej prejele preko 26 milijonov državnih sredstev. Spomnimo, Jambrek in rektor univerze Matej Avbelj sta se v tem mandatu Janševe vlade sestala z ministrico za izobraževanje Simono Kustec, pri tem pa naj bi imel pomembno vlogo prav premier Janša. Pogovor, ki so ga na ministrstvu prijavili protikorupcijski komisiji kot lobistično srečanje, naj bi potekal tudi o umestitvi akreditacij za visokošolske zavode v protikoronski sveženj ukrepov, kar je v javnosti dvignilo veliko prahu.
Tega skoraj 10 let ni nihče problematiziral
Direktor STA Igor Kadunc je v odzivu na objavljeno mnenje ocenil, da je zakon o STA, ki se nanaša na zagotavljanje fotografij, "milo rečeno zmeden". Že na novinarski konferenci oktobra je dejal, da bi ponujanje fotografij v okviru javne službe STA oškodovalo za 300 tisoč evrov letno. Kako bi manko nadomestili, niti pri Ukomu niti pri STA ne vedo. V izogib dodatnim zapletom in s ciljem obnovitve financiranja so v pogodbi za leto 2021 pristali na kompromis, da STA kot del javne službe objavi do pet fotografij s pomembnih dogodkov v Sloveniji. Za prihodnje leto predlagajo, da se število zmanjša na tri, je pojasnil Kadunc.
Od uveljavitve zakona o STA leta 2011 je po njegovih besedah namreč veljalo prepričanje, da fotografije spadajo v tržno dejavnost tiskovnih agencij, česar Ukom ali vsakoletne revizije do zdaj niso nikoli problematizirali. "In nikoli tudi ne komisija za nadzor javnih financ in odbor za kulturo DZ. Verjetno bolj jasnega sporočila, da je to vendarle (tudi) del tržne dejavnosti, pravzaprav ne more biti," je poudaril.
Ob tem je spomnil, da je za obveščanje javnosti STA na svoji spletni strani vseskozi zagotavljala fotografije v zadostni resoluciji. Za poobjavo teh pa so bile fotografije vedno na voljo ob plačilu. Spomnil je tudi, da je Evropska komisija v odgovoru slovenski vladi aprila letos zapisala, da tržne dejavnosti vključujejo polna besedila in fotografske storitve za medije in tržne dejavnosti.
Pogodba za letos najverjetneje podobna lanski
Za Večer je na vprašanje, kako daleč je priprava pogodbe za letos, direktor STA Igor Kadunc dejal, da bo pripravljena na enakih osnovah kot za leto 2021, torej na še vedno veljavni vladni uredbi iz junija. Velikih zadreg pri podpisu podobne pogodbe lanski ne vidi. Pojasnil je, da je v predlogu pogodbe zapisano, da bodo v skladu z dogovorom z Ukomom pregledali, ali imajo prave osnove za izplačevanje nadomestila za opravljanje javne službe in jih po potrebi nadgradili.
Nujna je smiselna interpretacija zakonskih določil
Odvetnica Nataša Pirc Musar, med drugim strokovnjakinja za medijsko pravo, se s pravnim mnenjem, ki po njenem sicer korektno povzema določbe zakona o STA, ne strinja v celoti. Meni, da je izrazito osredotočeno na podreditev STA javni službi ter da v celoti oziroma v pretežni meri zanemarja možnost tržne dejavnosti, ki jo agencija na podlagi zakona lahko izvaja, je pojasnila za Večer. Prav tako nikjer ni določeno, da je javna služba primarna ali da ji je tržna dejavnost podrejena, kot to razlaga omenjeno pravno mnenje.
Tudi Pirc-Musarjeva se strinja, da so zakonska določila glede opravljanja javne službe in tržne dejavnosti "zelo ohlapna in puščajo širok spekter proste presoje". Po njenem mnenju je namen STA, ki se uresničuje v okviru javne službe, informiranje za potrebe javnosti in medijev, kar zajema zakonsko določilo "povzetki novic, ki vsebujejo ključne podatke o dogodku". "Ostalo, kar presega pravkar zapisano, spada v tržno dejavnost. Pri tem ne bi ločevala med besedili, fotografijami in avdio posnetki. Potrebno je gledati smiselno in ne zgolj ozko brati določbe zakona," je pojasnila.
Ker tudi fotografije, ki se nanašajo na pomemben dogodek v Sloveniji ali po svetu, nosijo določeno sporočilo, morajo biti po mnenju pravnice objavljene v okviru javne službe. "Kar ta okvir presega, se po mojem mnenju lahko trži," je dejala. Ločnica med avtorsko zaščitenimi in nezaščitenimi fotografijami, ki jo vzpostavlja pravno mnenje Evropske pravne fakultete, se ji ne zdi smiselna, saj bi morala biti v ospredju vsebina fotografije.
Ceno izdelave pravnega mnenja je sicer komentirala kot "enormno visoko".
Fotoreporterji opozarjajo na sesutje trga
Že konec novembra so v Aktivu fotoreporterjev in fotografov opozorili na katastrofalne posledice, ki bi jih početje Ukoma lahko imelo za fotografski trg. Glede na zakon o STA mora agencija v sklopu javne službe javnosti zagotavlja povzetke novic, ki vsebujejo ključne in najbolj bistvene podatke o dogodkih v Sloveniji in po svetu. Fotografi in fotoreporterji so ob tem opozorili, da pri fotografijah ni mogoče objaviti samo povzetka, saj narava fotografskega medija zahteva objavo celotne fotografije, ki nosi vso informacijsko vrednost podobe.
V tretjem členu pogodbe med STA in vlado je določeno, da se STA zavezuje, da bo vse vsebine, ki nastanejo v okviru javne službe - tudi fotografije -, objavila tako, da bodo pod enakimi pogoji vsem dostopne na spletni strani STA, in sicer eno leto od nastanka, so pojasnili v aktivu. "Za fotografije pa je še posebej določeno, da ne smejo imeti vodnega žiga in da morajo biti objavljene v visoki resoluciji, primerni za objavo v vseh medijih. Po preteku enega leta od nastanka pa lahko STA objavljene vsebine (dokumentarno in arhivsko gradivo, vključno s fotografijami) prodaja na trgu," so dejali.
Skrbi jih, da bo ob takšnem načinu dela prišlo do sesutja trga reportažnih fotografij, saj fotografi svojih izdelkov ne bodo mogli prodati medijem, če jih bodo imeli ti na voljo brazplačno preko servisa STA: "Na ta način pa bo osiromašena tudi javnost, saj ji bo na voljo manj fotografij in s tem manj vizualnih informacij o najpomembnejših dogodkih, ki javnost upravičeno zanimajo."
Računsko sodišče zavrnilo pobudo Ukoma glede revizije
Računsko sodišče je decembra izdalo sklep o izvedbi revizije, v kateri bo izreklo mnenja o tem, ali vlada, Ukom in STA zagotavljajo pogoje za učinkovito opravljanje javne službe informiranja o dogodkih v Sloveniji in po svetu. Revidirali bodo obdobje od 1. januarja 2019 do 30. junija 2022.
V Ukomu so odločitev za revizijo opravljanja javne službe STA sicer pozdravili, a so ocenili, da se sklep o izvedbi revizije "žal zdi zelo pomanjkljiv". Zato so računskemu sodišču predlagali dopolnitev revizije, s katero bi preverili skladnost poslovanje s predpisi, ki v EU urejajo izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena. Ukom je tudi predlagal, da računsko sodišče v STA izvede revidiranje pravilnosti poslovanja najmanj za poslovna leta od 2018 do 2021.
Prepričani so namreč, da STA izvajanja nekaterih določb zakona o STA ni zagotovila skladno s predpisi EU ter da pri ločenem računovodskem evidentiranju dejavnosti gospodarske javne službe in tržne dejavnosti in poslovnih izidov ter sredstev in obveznosti ni upoštevala pravil slovenskega računovodskega standarda.
A je računsko sodišče pobudo Ukoma za dopolnitev revizije zavrnilo. Kot so sporočili iz Ukoma, je računsko sodišče v odgovoru navedlo, da opravlja revizije na podlagi programa dela za izvrševanje revizijske pristojnosti, ki ga določi predsednik sodišča za posamezno koledarsko leto.
"Računsko sodišče ne želi preveriti spornih poslovnih praks nekdanjega direktorja STA Bojana Veselinoviča," so odločitev komentirali v Ukomu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
