Načrtovanje obeležitve 30. obletnice pekrskih dogodkov prehaja v zaključno fazo. Kaj vse naj bi se v čast temu zgodovinsko pomembnemu dogodku v Mariboru zvrstilo, smo poročali že februarja, kmalu zatem, ko sta se o elementih proslave v grobem dogovorila obrambni minister Matej Tonin in mariborski župan Saša Arsenovič. Takrat smo v Večeru razkrili, da naj bi čez središče Maribora, preko Titovega mostu, čez Glavni trg in Stari most, v sklopu proslavljanja obletnice potekala vojaška parada. Po navedbah Mestne občine (MO) Maribor je organizacijo vojaške parade - oziroma mimohoda sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki so pred 30 leti sodelovale pri osamosvajanju, kot so jo poimenovali - prevzelo ministrstvo za obrambo. Pojasnil, koliko pripadnikov in vozil Slovenske vojske (SV) konkretno naj bi bilo na mimohodu prisotnih, nam niso posredovali. Dva tedna pred dogajanjem smo organizatorje zopet zaprosili za podrobnosti.
Ministrstvo: Kriva je epidemija
"Če bodo ukrepi dopuščali, bomo izvedli spominsko slovesnost MO Maribor pred Izobraževalnim centrom Pekre v soboto, 22. maja, posneli pa bomo tudi kratek film, ki bo predvajan na dan obletnice, 23. maja, na občinskih in drugih kanalih ter družbenih omrežjih," so nam z mariborske občine pojasnili, na kakšen način bodo obeležili jubilejno obletnico. Dodali so, da bodo v skladu z ukrepi v okviru obletnice izvedli še nekaj drugih aktivnosti, med drugim tradicionalni Pekrski pohod, Muzej narodne osvoboditve Maribor pa bo prenovil spominsko sobo v Izobraževalnem centru Pekre.
Na naše poizvedovanje o mimohodu pa so nam sporočili: "Državna slovesnost in mimohod oziroma mimovoz v središču mesta ne bosta izvedena, za dodatne informacije o sami izvedbi in lokaciji državne slovesnosti prosimo, da kontaktirate pristojne službe ministrstva za obrambo." Na obrambnem ministrstvu pa tako: "Trideseta obletnica osamosvojitve Slovenije bo v Mariboru 22. maja obeležena z dvema dogodkoma, in sicer dopoldne s proslavo v Pekrah, ki jo organizira MO Maribor, in z večerno državno slovesnostjo s koncertom Orkestra Slovenske vojske pred Kadetnico." Na vprašanje, zakaj je bila odpovedana parada ali mimohod, pa: "Mimohoda sil ne bo, čemur so botrovale spremenjene epidemiološke razmere."
Kritiki: Ni se nam zdelo primerno
Ideja o mimohodu je tako propadla, veliko prahu pa je med člani organizacijskega odbora na mariborski občini dvignila že ob samem začetku. Osrednji pomisleki so namreč bili, ali je sprevod vojaških vozil in vojakov skozi mestno središče, ki bi utegnil spominjati na vojaško parado in neke druge čase, ustrezen. Med tistimi, ki so odločno nasprotovali ideji, je bil tudi Franc Ošljak, predsednik Območnega združenja slovenskih častnikov Maribor. Danes pravi: "Očitno je bil mimohod odpovedan, po tem, ko se nam ni zdelo primerno, da bi stvari, ki bi jih ves dan kazali v vojašnici (na predvidenem dnevu odprtih vrat, op. p.), šli potem kazat še ljudem v mesto. Vsak tak mimohod ali parada pomeni obliko specialne vojne, v kateri se moraš nekomu dokazati, kako si močan. To za mene ni bilo sprejemljivo."
Je pa Tonin že dan po našem prvem poročanju v zvezi s tem na twitterju zapisal, da se problematizira "enostaven mimohod pripadnikov Slovenske vojske": "Nekatere moti vse, kar je karkoli povezano z vojsko. V vsem vidijo zaroto, v vsem napačne signale ... pa čeprav gre za našo vojsko." A za Večer je, spomnimo, skepso v zvezi z mimohodom izrazil tudi predsednik države Borut Pahor. Iz predsedniškega urada so nam takrat sporočili, da je imel Pahor o vojaških paradah vedno zadržano stališče, saj zagovarja politiko mirnega reševanja sporov in ne razkazovanja vojaške moči, tudi tokrat pa da kot vrhovni poveljnik Slovenske vojske nima drugačnega stališča. Kaj je zares botrovalo odpovedi mimohoda, ali že predhodno, tudi Pahorjevo, neodobravanje ali zaostrene epidemiološke razmere, kritiki zdaj ne želijo ugibati.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
