Rok Kajzer
Tokrat objavljamo dve raziskavi javnega mnenja. Naj vnaprej opozorimo, da sta raziskavi delani z različno metodologijo oziroma različnim tipom vprašanj, zato tudi razlike v rezultatih. Naj dodamo še nekaj pojasnil, da bodo stvari bolj jasne: prva raziskava (graf zgoraj) je "klasična", standarden mesečni Vox populi, kjer anketirancem zastavljamo odprto vprašanje, koga bi volili, če bi bile v nedeljo volitve. Anketiranci sami navedejo stranko, ki bi jo izbrali, torej po spominu, na priklic. Druga raziskava, ki jo bomo objavljali redno in kontinuirano do aprilskih volitev, imenujmo jo volilna raziskava (graf na strani 3), pa se izvaja tako, da merilci javnega mnenja anketirancem ponudijo nabor strank. Gre torej za neke vrste simulacijo volilne situacije, ko ima volivec pred seboj volilni listič s seznamom strank, ki tekmujejo. Od tod tudi razlika v rezultatih, ki je toliko bolj očitna pri svežih, komaj ustanovljenih strankah, ki jih volivci še nimajo toliko v zavesti kot uveljavljene. Takšen primer sta denimo napovedana stranka Roberta Goloba in pa Naša dežela Aleksandre Pivec. Oba bistveno višjo podporo dosežeta, ko ju anketarji uvrstijo v ponujeni nabor. Do volitev bo agencija Ninamedia za Večer in Dnevnik anketirala torej z navajanjem strank in na večjem vzorcu kot sicer. Iz predvolilnih merjenj bo na koncu, tik pred volitvami, oblikovana predvolilna napoved.
Zgornja, odprta anketa sicer bistvenih premikov ne prinaša. Desus, SNS in SLS so še naprej daleč od vstopa v državni zbor, druge stranke pa so bolj ali manj zadržale pozicije, opazneje je zdrsnila le LMŠ Marjana Šarca. Med novinci so morebitna stranka Roberta Goloba, Naša dežela Aleksandre Pivec, Resnica in Piratska stranka.
Drugačno sliko pa kaže volilna raziskava, kjer anketirancem ponudimo nabor strank (anketiranci torej ne navedejo sami, koga bodo volili, pač pa izberejo s seznama). Ta anketa, v katero so vključene napovedane, nove in združene stranke, skupaj s projekcijo poslanskih sedežev, pa kaže, da je Golobova napoved, da bo posegel v politično merjenje moči, precej pomešala volilne karte. Ne samo, da nakazuje, da bi Golob precej pobral KUL, hkrati bi jo - kar zadeva poslanske sedeže - precej okrepil. Januarska anketa kaže, da bi se dosedanji "standardni" šesterici (SDS, SD, Levici, NSi, LMŠ in SAB) v državnem zboru pridružila le še ena stranka - Golobova.
O raziskavah
Vox populi je javnomnenjski raziskovalni projekt časnikov Dnevnik in Večer, njegov izvajalec je agencija Ninamedia. Med 11. in 13. januarjem 2022 so opravili telefonsko javnomnenjsko raziskavo po metodi CATI. Z računalniškega seznama so poklicali 5812 naključno izbranih telefonskih naročnikov, 2197 jih ni bilo dosegljivih, 2003 jih ni želelo sodelovati v anketi, 912 pa jih ni ustrezalo vzorčnim določilom. Anketiranih je bilo 700 oseb. Druga, volilna anketa, je bila opravljena med 11. in 14. januarjem 2022. Z računalniškega seznama so poklicali 9273 naključno izbranih telefonskih naročnikov, 3512 jih ni bilo dosegljivih, 3496 jih ni želelo sodelovati v anketi, 1215 pa jih ni ustrezalo vzorčnim določilom. Anketiranih je bilo 1050 oseb. Pred analizo obeh anket so bili podatki uteženi po starosti in izobrazbi tako, da so socio-demografsko strukturo vzorca približali strukturi ciljne populacije, s čimer so zagotovili večjo reprezentativnost vzorca. Standardna napaka vzorca je +/- 3,7 %. Rezultati so prikazani v odstotkih (%).
Uporaba rezultatov le z dovoljenjem
Ponatis in uporaba rezultatov javnomnenjske ankete sta dovoljena le z izrecnim soglasjem naročnikov ankete, družb Dnevnik in Večer. Po izteku dvanajstih ur od prve objave javnomnenjske ankete v edicijah njunih naročnikov pridobitev dovoljenja ni več potrebna.
S 50 poslanskih sedežev na 58
Na vrhu sicer ostaja SDS Janeza Janše, a je Golob za njimi zaostal le za 0,1 odstotka - največja vladna stranka in nova napovedana stranka nekdanjega direktorja Gen-I sta torej praktično izenačeni. Učinek "novih obrazov" bo, kakor kaže, deloval tudi na tokratnih volitvah. SD Tanje Fajon se je tako morala posloviti od pozicije druge najmočnejše stranke v državi s slabo desetino glasov, sledijo Levica Luke Mesca, NSi Mateja Tonina, Šarčeva LMŠ (ki, kakor kaže, izgublja največ) in SAB Alenke Bratušek. Vse naštete stranke bi si zagotovile vstop v DZ.
Če je imela KUL še decembra zagotovljenih 50 poslanskih mest, SDS+NSi pa 38, se je moč leve sredine, če ji lahko prištejemo Goloba, ki sicer pravi, da "ne bo ne levo ne desno", precej okrepila. Projekcija razdelitve poslanskih sedežev kaže, da bi jih imela KUL skupaj z Golobom kar 58, SDS+NSi pa samo še 30. Z manjšinskima poslancema bi imela tovrstna koalicija, če bi se partnerji zanjo seveda sploh odločili, kar dvotretjinsko večino v parlamentu.
Kako z Golobom?
Takšen izid sicer daje predvsem kulovcem čas za razmislek, kako z Golobom, ki jim, kot rečeno, daje in odvzema. Če primerjamo decembrsko in januarsko razdelitev mandatov, jih je največ, šest (kar polovico torej), izgubila LMŠ, ki ima tudi sicer največ zadržkov do Goloba (in tudi Igorja Zorčiča), štiri mandate SD, enega SAB in tri Levica. Štiri mandate je izgubila NSi in prav toliko tudi SDS. Tvegano bi bilo trditi, da jima je te mandate odvzel Golob, čeprav matematika kaže prav na to. Toliko mandatov, kot jih je odvzel kulovcem in vladajočima strankama skupaj, jih je namreč pridobila Golobova stranka. A ob tem ne smemo zanemariti dejstva, da so se odstotki povečali tudi strankam, ki so blizu SDS - Konkretno Zdravka Počivalška in Alojza Kovšce, Naši deželi in Zelenim Andreja Čuša, ki posamično sicer ne bi prišli v DZ, skupaj pa obvladujejo sedem odstotkov, ki so bržkone šli na račun SDS in NSi. Konkretno, SLS, NLS in Zeleni so sicer napovedali, da bodo na volitvah nastopili v koaliciji Povežimo Slovenijo. A ta formalno za zdaj še ni bila ustanovljena in objavljena, prav tako ni mogoče podpore posameznim strankam, ki naj bi jo oblikovale, enostavno sešteti in prevesti v podporo morebitni koaliciji.
Anketa sicer še kaže, da Desus, SNS in SLS ostajajo na političnem obrobju, teoretično pa bi se poleg Konkretnega, Zelenih in Naše dežele za stolčke borila še Vesna Uroša Macerla in Urše Zgojznik (ki ji kaže boljše od Čuševih Zelenih). A vse te stranke so še zelo daleč od tega, da bi lahko ocenjevali, da imajo resne možnosti. Na obrobju ostajajo tudi Dobra država in Piratska stranka. Stranko Resnica in stranko Igorja Zorčiča LIDE so anketiranci sicer največkrat omenili pod "druge stranke".
Na volitve? Gremo!
Kar zadeva podporo vladi, je ta še naprej zelo slaba - da vlada deluje neuspešno, sodi več kot 66 odstotkov vprašanih, da deluje uspešno, pa zgolj 31.
A če je podpora vladi na zelo nizkih odstotkih, pa je odstotek pri napovedi anketirancev, ali se bodo volitev v DZ udeležili, presenetljivo visok. Več kakor 62 odstotkov jih napoveduje, da se bodo volitev zagotovo udeležili, če k tem prištejemo še tiste, ki se bodo volitev verjetno udeležili, bi na volišča prišlo kar 70 odstotkov volivcev. Še deset odstotkov jih napoveduje, da se bodo volitev "morda udeležili". Le slaba petina anketiranih se volitev zagotovo ali verjetno ne bi udeležila. Čeprav je običajno razkorak med napovedano in dejansko udeležbo precejšen, so napovedi o udeležbi - sploh ob upoštevanju zadnjega referenduma o vodi in nezadovoljstva z vladno politiko - do neke mere pričakovane.
Anketirance smo sicer še vprašali, za koga so volili leta 2018. Primerjave z uradnimi izidi volitev kažejo, da je velik del volivcev SMC "pozabil", da je volil to stranko, prav tako SNS, opaznejše pa so tudi razlike pri Desusu, NSi, SAB, Levici in deloma pri SDS, kjer so odstotki nižji v primerjavi z uradnimi volilnimi izidi leta 2018. Najbolj se pokrivajo odgovori in uradni rezultati pri SD in LMŠ. Vse to kaže, da so se spremenjene politične razmere odrazile tudi v odgovorih anketirancev.
Pri lestvici najbolj priljubljenih politikov je bil, kot vsako leto, opravljen novi nabor. Novinci na lestvici so Romana Tomc, Janez Cigler Kralj, Marko Bandelli, Franc Trček in Matjaž Nemec, drugi so stari znanci te raziskave. Na prvo mesto se je vrnil predsednik republike Borut Pahor, za njim je evropska poslanka Ljudmila Novak, na tretjem mestu je zdravstveni minister Janez Poklukar. Slednji je bil decembra vodilni na lestvici.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
