Pričakovano so pretresi, ki jih je povzročila vodstveno-poslanska ekipa Desusa, to stranko potisnili močno navzdol. Zdaj je, kaže raziskava javnega mnenja, ki jo je za Večer in Dnevnik opravila agencija Ninamedia, Desus na ravni odstotkov (ali bolje: odstotka), ki jih že mesece prejema SMC. Stranka, ki naj bi jo po napovedih Zdravka Počivalška prenovili, je, denimo, znova pod odstotkom glasov, Desus z dobrim odstotkom pa je torej že druga stranka iz vladne koalicije (ki jo je sicer zapustila), ki jo je sobivanje s SDS Janeza Janše javnomnenjsko potisnilo iz parlamenta. Potem ko je stranka Desus po povratku Karla Erjavca sicer začela počasi javnomnenjsko okrevati, je zdaj znova na robu političnega preživetja. Če bi bile volitve to nedeljo, Desusa v parlamentu ne bi bilo več.
Slabe novice za - vse
Kot kažejo rezultati, pa je neuspešna zgodba z nezaupnico pustila opazne sledi tudi na opoziciji - razen SAB Alenke Bratušek se je podpora znižala SD Tanje Fajon, LMŠ Marjana Šarca in Levici Luke Mesca. Vladna NSi Mateja Tonina ostaja pri enakem odstotku kot pretekli mesec, za slaba dva odstotka pa so se okrepili v vladajoči Janševi SDS. A četudi se zdi, da sta jo SDS in NSi - za razliko od SMC in Desusa - še dobro odnesli, pa projekcija parlamentarnih sedežev kaže za vlado katastrofalno sliko: v DZ bi imeli, seveda brez uničenih SMC in Desusa, skupaj le 36 sedežev. SD, LMŠ, Levica in SAB bi tudi ta mesec brez težav osvojili večino in bi lahko s kar 52 glasovi brez težav potrdili svojo vlado.
Ker je skupaj največ odstotkov ta mesec izgubila opozicija (skupaj z Desusom), bržkone zaradi fiaska z nezaupnico in ker ne najde odgovora, kako učinkovito delovati zoper koalicijo, lahko predvidevamo, da se ti glasovi zlivajo k največji in najpomembnejši stranki v Sloveniji, katere člani namesto obstoječih strank izbere opcijo "ne vem" ali "ne bi volil". Odstotek teh, ki ne vedo, katero izmed strank bi izbrali, se zelo opazno povečuje in je danes že skoraj pri tretjini volilnega telesa (30,3), če k temu prištejemo še tiste, ki ne bi volili, pa je tretjina že presežena (36,5 odstotka). Ti odstotki so izraziti, sploh ob podatku, da je bil zadnji mesec, ko več kakor 30 odstotkov ni vedelo, koga voliti - januar 2018. Iz tega že lahko izluščimo, da zelo pomembnega dela volilnega telesa ne prepričajo ne stranke koalicije ne opozicijske stranke.
O raziskavi
Vox populi je javnomnenjski raziskovalni projekt časnikov Dnevnik in Večer, njegov izvajalec je agencija Ninamedia. Med 9. in 11. marcem 2021 so opravili telefonsko javnomnenjsko raziskavo po metodi CATI. Z računalniškega seznama so poklicali 5829 naključno izbranih telefonskih naročnikov, 2260 ni bilo dosegljivih, 1948 jih ni želelo sodelovati v anketi, 921 pa jih ni ustrezalo vzorčnim določilom. Anketiranih je bilo 700 oseb. Pred analizo so bili podatki uteženi po starosti in izobrazbi tako, da so socio-demografsko strukturo vzorca približali strukturi ciljne populacije, s čimer so zagotovili večjo reprezentativnost vzorca. Standardna napaka vzorca je +/-3,7 odstotka. Rezultati so prikazani v odstotkih (%).
Vlada najslabše doslej
Če lahko v SDS in NSi še z nekakšnim zadovoljstvom - da se odstotki niso znižali - gledajo na svoje strankarske odstotke in projekcije, pa se prava katastrofa skriva v podpori vladi. Kar 67,2 odstotka vprašanih ocenjuje, da vlada deluje neuspešno. To je tudi najslabši rezultat, ki ga je vlada dobila v svojem mandatu in prihaja prav ob prvi obletnici delovanja ministrskega kabineta, ko se ta načeloma hvali z uspehi in odličnimi javnomnenjskimi odstotki. Kakor koli, vladno delo kot uspešno ocenjuje le še 28,4 odstotka vprašanih, kar, če sodimo po preferencah anketirancev, pomeni, da ima vlada podporo le še pri tistih, ki volijo SDS in NSi (in manjše desne stranke). Vlada je torej uspela v zgolj enem letu uničiti vso podporo, ki jo je imela na začetku mandata. Spomnimo, aprila lani, mesec dni po prevzemu vladnih vajeti, je vladno delo kot uspešno ocenjevalo rekordnih 64,6 odstotka vprašanih. Ministrskemu kabinetu pod vodstvom SDS je torej uspelo v le enem letu popolnoma obrniti številke.
Novakova trdno v sedlu
Nič kaj dobrih informacij ni tudi za šefa države Boruta Pahorja, saj je njegovo mesto že drugi mesec zapored prevzela evropska poslanka NSi Ljudmila Novak. Kar ni presenečenje: ob molčečem in "uravnoteženem" predsedniku so njena jasna in argumentirana stališča precejšnja osvežitev (predsedniškega) političnega prostora. Na lestvici najbolj priljubljenih politikov sicer ni večjih sprememb, prvo deseterico večinoma obvladuje leva sredina, z izjemo Novakove na vrhu, njenega predsednika Tonina na šestem mestu in poslanca Jožefa Horvata na desetem. Vsi so iz NSi. Najvišje uvrščeni član vladajoče SDS je zunanji minister Anže Logar na 15. mestu.
Vlada in policija - dol
Oktobra 2019 smo nazadnje spraševali po zaupanju, ki ga imajo državljani v institucije in organizacije. Tokratni rezultati slabe novice prinašajo predvsem vladi in policiji, ki sta edini instituciji, ki imata manjšo podporo v primerjavi z letom 2019, vse ostale so zaupanje pridobile. Ob tem, da naši gasilci ostajajo trdno na prvem mestu, je največji skok zaupanja zabeležilo zdravstvo, ki se je s petega mesta prebilo na drugo, šolstvo pa na tretje. Epidemiološko leto je očitno prineslo spoznanje, kateri sektorji v družbi so ljudem res pomembni. Z drugega mesta se je morala posloviti vojska, s tretjega pa policija, instituciji, ki praviloma požanjeta veliko podpore. Njuna politična zloraba očitno že prinaša negativne točke med državljani. Vladi je s sicer nič kaj častnega devetega mesta v letu 2019 uspelo zdrsniti na sam konec lestvice - na zadnje, enajsto mesto. Da bo za to vlado slika še hujša, so jo prehitele institucije, ki jih najbolj prezira - na primer sodstvo, precej nad vlado pa je njen največji sovražnik, mediji, ki imajo opazno boljšo podporo v javnosti.
Uporaba rezultatov le z dovoljenjem
Ponatis in uporaba rezultatov javnomnenjske ankete sta dovoljena le z izrecnim soglasjem naročnikov ankete, družb Dnevnik in Večer. Po izteku dvanajstih ur od prve objave javnomnenjske ankete v edicijah njunih naročnikov pridobitev dovoljenja ni več potrebna.