Barbara Gavez Volčjak
Pomanjkanje učiteljev v Sloveniji ni od letos ali lani, težave se vlečejo že nekaj časa. Delovna skupina za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023-2033 je javno predstavitev strokovnih stališč o kariernem razvoju in pomanjkanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji organizirala novembra 2023. V javni predstavitvi mnenj so govorke in govorci med drugim govorili o vzrokih za odhajanje iz učiteljskega poklica in možnih ukrepih za dvig njegove privlačnosti, o pomenu medsebojnih odnosov in zagotavljanju dobre šolske klime, ugledu učitelja v družbi in samopercepciji učiteljev, pomembni vlogi mentorjev za mlade učitelje, o pritiskih staršev in zlorabi šolske inšpekcije. Med drugim pa je bilo izpostavljeno tudi, da vedno bolj kompleksne zahteve učiteljskega poklica v sodobnem času niso privlačne za mlade generacije, saj te niso pripravljene na tovrstne izzive. Zato je treba ob ustreznih materialnih in finančnih pogojih na šolah spodbujati tudi dobre medsebojne odnose, sodelovalno kulturo in strokovno avtonomijo učiteljev, potrebna pa je tudi določena samorefleksija pedagoških fakultet, ali dajejo bodočim učiteljem kompetence na tistih področjih, ki jih potrebujejo.
Večji interes za predšolsko vzgojo in razredni pouk
Kakšno pa je zanimanje za študij na smereh, ki omogočajo zaposlovanje v šolstvu? Pri tem ni odveč poudariti, da na večini študijskih programov, ki omogočajo pedagoško izobrazbo, pedagoške predmete ponujajo šele na drugi stopnji študija, tako da se študenti po končani prvi stopnji morajo odločiti za nadaljevanje na drugi stopnji.
Na večini študijskih programov na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani imajo denimo po besedah dekana Janeza Vogrinca bistveno več prijav, kot so razpisali študijskih mest. Posebej izpostavlja zanimanje za programe, v katerih se izobražujejo bodoči strokovnjaki za delo z osebami s posebnimi potrebami (logopedija, surdopedagogika, socialna pedagogika, specialna in rehabilitacijska pedagogika, za vsako je razpisanih po 35 mest) ter za predšolsko vzgojo in likovno pedagogiko. „To seveda pomeni, da na te študijske programe dobimo zelo dobre študente, ki so bili uspešni v srednji šoli in so se tudi vpisali v študijski program, ki jih res zanima, ter so tudi pripravljeni študirati. Bistvenih nihanj med različnimi leti za zgoraj navedene študijske programe ni opaziti,“ navaja Vogrinc. V primerjavi z zadnjimi leti se je po Vogrinčevih besedah povečal interes za študij razrednega pouka, na prvem razpisnem roku so zapolnili vseh 95 razpisanih mest. Povečal se je tudi interes za študijsko smer matematika-računalništvo, na katero so lani na prvem prijavnem roku vpisali 12 študentov, letos pa 19. „Na vezavi fizika-matematika pa je ostalo število vpisanih študentov enako, lani in letos smo namreč na prvem prijavnem roku vpisali 12 študentov. Žal pa se je znižalo število vpisanih študentov na vezavi biologija-gospodinjstvo, lani smo vpisali 12 študentov, letos le 6, in biologija-kemija, tam smo lani vpisali 25 študentov, letos pa 7,“ navaja Janez Vogrinc.
Dekanica Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru Milena Ivanuš Grmek je prav tako zadovoljna z vpisom, na večini študijskih programov so imeli v prvem prijavnem roku omejitev vpisa, ker je bilo prijav s prvo željo več, kot so imeli razpisanih prostih mest. Veliko večino razpisanih študijskih mest so po besedah sogovornice zapolnili že v prvem roku. Tudi oni zaznavajo v primerjavi s preteklimi leti rahlo povečanje zanimanja za študijske programe prve stopnje razredni pouk in predšolska vzgoja ter športno treniranje, ki je izredni študijski program. „V prvem prijavnem roku je bilo največje zanimanje za redni študij na študijskem programu prve stopnje Predšolska vzgoja, kjer je bilo s prvo željo oddanih 128 prijav na 60 razpisanih vpisnih mest,“ navaja Milena Ivanuš Grmek. Najmanj zanimanja je v tem študijskem letu za glasbeno pedagogiko, na 20 razpisanih mest se je prijavilo 11 študentov.
Veliko zanimanje za psihologijo
Na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, kjer na drugi stopnji študija izobražujejo bodoče učitelje slovenščine, nemščine, angleščine, zgodovine in podobnih predmetov, bo vpisno obdobje zaključeno šele konec septembra oziroma v začetku oktobra, zato smo zaprosili za podatke iz preteklih let. „V študijskih letih od 2021 do 2023/2024 se število vpisanih na pedagoške programe druge stopnje na Filozofski fakulteti UM ni veliko spremenilo in se giblje od 65 do 74 študentov,“ je sporočila Alja Lipavic Oštir, prodekanica za dodiplomski in magistrski študij. Na fakulteti imajo sicer zelo različne programe, s katerimi pokrivajo različna humanistična in družboslovna področja na nekaterih od njih so študenti zaposljivi že po končani prvi stopnji študija, zato se vsi ne odločajo za nadaljevanje študija, poudarja sogovornica. „Če pogledamo po posameznih področjih oziroma pedagoških programih druge stopnje, je bilo v teh letih nedvomno največ zanimanja za področji psihologije in pedagogike, sledijo angleščina, zgodovina in sociologija. Psihologijo je možno študirati samo kot enopredmetni študij, na drugih področjih je povsod možen dvopredmetni študij, na nekaterih tudi enopredmetni. Pedagoški programi se lahko kombinirajo med seboj, kar daje boljše možnosti za zaposlitev, obenem pa je možno kombinirati tudi nepedagoške in pedagoške programe, kar omogoča na trgu konkurenčne kombinacije. Žal smo pred nekaj leti izgubili možnost kombiniranja s pedagoškimi programi s področja naravoslovja in matematike, ker se je Fakulteta za naravoslovje odločila za drugačno pot izobraževanja,“ pojasnjuje Alja Lipavic Oštir. Ponujajo tudi številne programe profesionalnega usposabljanja učiteljev.
Ponujajo tudi doizobraževanje za učitelja tehnike
Za poklic predmetnega učitelja za fiziko, matematiko, tehniko, biologijo, kemijo in računalništvo pa se lahko študenti, kot rečeno, izobražujejo tudi na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Prijave in vpis na ta študijski program se ne razlikujejo bistveno od prejšnjih let, za vseh šest smeri skupaj se je prijavilo 20 kandidatov. „Glede na potrebe tega kadra v šolah je to občutno premalo, da bi lahko zagotovili dovolj učiteljev,“ pravi Mateja Ploj Virtič, v. d. prodekana za pedagoške programe na FNM. V primerjavi s preteklimi leti so zaznali le nekaj več zanimanja za študijski program Fizika prve stopnje, vendar to ni pedagoški program, ki bi vodil do učiteljskega poklica. Število prijav na program Predmetni učitelj pa je v povprečju skoraj enako kot pretekla leta, opazna so le manjša odstopanja za posamezne smeri, na primer pri kemiji, fiziki in računalništvu. Mateja Ploj Virtič dodaja, da so na fakulteti že pred nekaj leti začeli opozarjati na pomanjkanje študentov in torej prihodnjih učiteljev naravoslovnih predmetov. „Ministrstvo nam je lani prisluhnilo pri predlogu o štipendiranju, a se to, kot kaže, še ne pozna pri povečanem vpisu. Morda tudi zato, ker informacije ne pridejo do dijakov, ki se odločajo za študij,“ pojasnjuje sogovornica. Sami so se na povečane potrebe na trgu dela odzvali tako, da so oblikovali izredni študijski program druge stopnje Izobraževalna tehnika, ki je primeren tudi za doizobrazbo obstoječih učiteljev in po zaključku omogoča poučevanje tehnike in tehnologije. Prvi prijavni rok je odprt do 6. septembra 2024, drugi prijavni rok pa bo za zamudnike odprt le od 23. do 24. septembra 2024.
