Kakšno je bilo stanje v času epidemije?
Na začetku je bil tudi pri študentih prisoten strah opravljati dela, pri katerih si v neposrednem stiku z ljudmi. Nekaterim tudi starši niso dovolili, da bi šli delat zaradi izpostavljenosti. Zaradi zapiranja velikega dela gospodarstva je ponudba del padla praktično čez noč. Od 2.500 del, ki so jih imeli objavljenih pred karanteno, je v dobrem tednu ponudba padla na 400. Še vedno pa je večina študentov zadržala delo v podjetjih, kjer so delo že opravljali. Določena podjetja, v katerih je bilo to možno, so tudi študentom organizirala delo od doma.
Iskali so študente, ki so pomagali pri varstvu otrok, dostavi živil ranljivejšim skupinam, večje povpraševanje je bilo pri trgovcih. Kasneje se je pojavila tudi potreba po pomoči v kmetijstvu zaradi izpada tujih delavcev, ki so v preteklosti opravljali tovrstna dela. Precej je v tem času poskočila tudi ponudba del v trgovinah in del, povezanih s programiranjem, digitalizacijo ter dostavo.
Kakšna je ponudba del sedaj?
Ponudba del se je z rahljanjem vladnih ukrepov začela zviševati, zato je iz tedna v teden večja. Trenutno je na voljo okoli 850 del. Dela, ki jih delodajalci nudijo, so povezana z odpravo ukrepov, zato je trenutno več ponudbe za delo v gostinstvu, še vedno v trgovinah, za razvoz hrane, pa tudi ostalih del, kot na primer delo v klicnih centrih, administraciji, za računalnikom. Največ študentov trenutno opravlja fizična dela, dela v prodaji ter administrativna dela.
Kakšne so urne postavke?
Urne postavke so se dvignile za okoli 10 odstotkov, povprečna urna postavka je trenutno malo nad 6 evrov bruto. Najbolje so plačana dela, pri katerih se zahtevajo predhodne izkušnje in znanja, pridobljena s šolanjem oziroma opravljanjem takšnega dela v preteklosti. Ko govorimo o boljših urnih postavkah, so mišljeni zneski nad 6,5 evra bruto pa vse do 13 evrov bruto na uro. Po minimalni urni postavki, ki je 5,4 evra bruto, so plačana enostavna dela, ki se jih je možno hitro priučiti.
Kakšne so obveznosti delodajalca do mladih?
Podjetja so tista, ki mladim dajejo možnost nabiranja izkušenj, zato jim svetujejo, da:
- sporočijo kandidatom, če so jih izbrali za delo ali ne,
- se pred pričetkom dela s kandidati dogovorijo o vseh podrobnostih (plačilu, trajanju dela, dodatnih zahtevah, roku, v katerem lahko pričakujejo plačilo),
- pravočasno sporočijo, če dijakov/študentov za pomoč več ne rabijo,
- pravočasno oddajo seznam delovnih ur in za opravljeno delo plačajo dogovorjeni znesek.
Kakšne so obveznosti mladih do delodajalcev?
Da dijaki in študenti nabirajo delovne izkušnje, je super, saj so s tem bolj samostojni in hitreje in bolje pripravljeni za vstop na trg delovne sile. Pri opravljanju dela pa jim svetujejo, da:
- k delu pristopijo vestno in odgovorno,
- pokažejo zainteresiranost,
- pridejo na delo pravočasno, saj delodajalec računa na njihovo pomoč in
- v primeru, da na delo ne morejo priti, o tem pravočasno obvestijo delodajalca.
- o plačilu (plačilo za delo, uvajanje, obračunavanje stimulativnega dela, inventurni
manko ...),
- trajanju dela,
- zahtevah, dodatnih pogojih, internih pravilih v podjetju,
- roku, v katerem lahko pričakuješ plačilo.
Jasen in natančen dogovor pred začetkom dela je nujno potreben, da med samim delom ali po njegovem zaključku ne pride do nesoglasij in nesporazumov.
