Vprašanje za Rupla: Zakaj nas vlada nadira, kot da smo krave skupaj pasli?

Takole pravijo dr. Dimitrij Rupel:

Svašta.
Mnogi državljani in mediji imajo razloge za nezadovoljstvo z vlado ali celo za to, da so proti njej celo naravnost nastrojeni. Pa kaj? Naša mnenja in stališča so naša osebna in državljanska pravica. Takšna ali drugačna, naklonjena in nenaklonjena.
Vlada in njeni privrženci à la Rupel pa mislijo, da tega ne bi smeli izražati ali da to ni pametno ali vsaj ne lepo. Ker se vlada kao trudi in ker (ji) gre za skupno dobro. Ker je treba oblastniški trud ceniti in biti hvaležen vladajočim politikom. No matter what.

Včasih slučajno, včasih niti slučajno.

Seveda je neizogibno, da se protivladna mnenja in stališča normalnih, nefanatičnih državljanov — ne nujno in ne vedno v zvezi z vlado — do neke mere prekrivajo z mnenji in stališči opozicije in drugih, levičarskih strank. Ampak res samo do neke mere. Včasih bolj, včasih manj. Včasih ja, včasih ne. Včasih slučajno, včasih niti slučajno. Včasih preračunljivo, včasih iz prepričanja.
Rupel in ostali pa insinuirajo, da med večino novinarjev oz. medijev in opozicijskimi strankami vlada nekakšno zavezništvo.
Predpostavka španovije med mediji in opozicijo je grobo pretiravanje, posploševanje in poenostavljanje, predvsem pa družbenopolitični mit o interesni in ideološki zaroti proti ubogemu, dobronamernemu, samožrtvujočemu se Janši in njegovi frustrirani desničarski falangi.
{infobox-quote_full}161620{/infobox-quote_full}

Zapravljanje municije

Dojemati kolikor-toliko somišljeniške novinarje in medije in levo opozicijo kot enovito in enotno antagonistično fronto, ki jo je treba sesuti — ali vsaj permanentno zmerjati — kot sovražnika ene in iste baže, je huda obramboslovna utvara.
Ta taktika je morda res videti učinkovita, v resnici pa ni drugega kot streljanje tja v en dan, zapravljanje municije ter povzročanje hrupa in kaosa. Vsiljeno, obojestransko.
Desničarji pa ne dojamejo in ne dojamejo, da ta vlada ne dela drugega, kot da išče in ustvarja konflikte in nesporazume — tudi tam, kjer jih ni — in praktično nikogar razen svojih ideoloških ali oportunističnih somišljenikov ne nagovarja s prijaznimi in konstruktivnimi besedami.
Ali preprosteje rečeno, ta vlada se non-stop krega z vsemi in vsevprek. Tudi s tistimi, ki jim je vseeno zanjo ali ji nič nočejo ali jih sploh ne zanima. Če le niso eksplicitno na njeni strani. Ta vlada je poosebljenje in najvišja, etablirana, politično legitimizirana instanca slovenske prepirljivosti, samodestruktivnosti, negativizma, škodoželjnosti, samopomilovanja, maščevalnosti in nevoščljivosti.

Višja sila pandemije

Kot da ne bi bila dovolj že vseobsegajoča višja sila pandemije, je Janševa vlada z arogantno lahkomiselnostjo odprla še premnoge druge fronte. Z mediji se je rada konfrontirala že prej, ko je bila v opoziciji, zdaj pa je še tem bolj targetirano naskočila STA, ki je finančno pač od nje odvisnejša in bolj sedeča raca kot recimo RTV Slovenija. Prepira se z nevladnimi organizacijami, kulturnimi ustanovami, umetniki, okoljevarstveniki, urbanisti, arhitekti. Pa seveda z zgodovinarji, šolniki, vzgojitelji, akademiki, sodniki, diplomati, tožilci, celo z zdravniki itd. Ni da ni. 
Vsem vladnim tarčam bi imel marsikdo kaj utemeljenega očitati, ni pa jih treba za razliko od vlade križem-kražem zmerjati in omalovaževati kot parazite, izkoriščevalce, ignorante, prisesance na državne jasli, dvoličneže, nesposobneže, indoktrinirance, jugonostalgike, ideološke naslednike morilcev, kulturne marksiste, politične korektneže, narodne izdajalce, koristne idiote, kozmopolite, dekadente, razvajence itd.

Zaupanje

Vlada funkcionira po sicer ne nesprejemljivi logiki, da je treba vsakomur povedati, kar mu gre. Naliti čistega vina. Toda pri tem je več problemov.

Bistveni problem se skriva v zadnji alineji. Nezadovoljstvo državljanov, ki je ne marajo, ji ne zaupajo, si vlada razlaga kot od daleč, iz bunkerjev stricev dirigirano zlohotnost, maščevalnost ter objestno, puntarsko nagajanje.{infobox-quote_full}161621{/infobox-quote_full}

Čistega vina

Zato se tudi sama tako vêde do državljanov. Zato je tudi sama zlohotna in maščevalna. Zato si nas drzne nadirati, kot da smo krave skupaj pasli. Zato si nam drzne nalivati čistega vina.
Vlada z nami komunicira na ljudskem, pocestniškem nivoju, nivoju socialnih omrežij. Njen jezik je namišljena, populistično poenostavljena resnica ulice. Zato živi v utvari, da premore modrost in morálo množic v mezincu in si nam zato upa vse reči v obraz. 
Novinarji in mediji nismo vojaki revolucije. Novinarji in mediji samo na bodisi sofisticiran ali sprevržen način izražamo tisto, kar interesira in/ali iritira ljudstvo. Da vlada dojema nasprotovanje ljudstva kot revolucijo in novinarje in medije kot vojščake revolucije in kolaborante z opozicijo, ni zmota, temveč tehnika diskreditacije. In če diskreditira nas, diskreditira tudi tiste, ki jim vlada.