Vreme včasih ponudi prav zanimive scenarije, tako da jih je z ustaljenimi izrazi in frazami skoraj težko opisati, pravzaprav niti ne težko, a slišijo se malo čudno. Pozoren poslušalec bi se utegnil vprašati, ali je morda narobe slišal ali pa so se pri branju mogoče zmotili.
Tak primer smo imeli sredi tedna. Na severni polobli običajno vremenski procesi potujejo od zahoda proti vzhodu. Zemlja se pač tako vrti in Coriolisova sila deluje v skladu z vrtenjem, zato je v zmernih zemljepisnih širinah prevladujoči višinski zračni tok pač zahodnik. Seveda ta tok valovi in včasih se val zlomi, lahko se odcepi samostojno jedro, ki potem nadaljuje pot nekoliko po svoje. Včasih čisto po svoje.
To so najbrž tudi vam že znane stvari, večkrat jih omenjamo, pravzaprav so cepitve čedalje pogostejše. Pojavu lahko rečemo tudi višinski ciklon, meteorologi pa imamo priljubljeno ime zanj - kaplja. Običajno tako višinsko jedro povzroča nestabilno ozračje in nekje od marca pa tja do oktobra tudi pogoste plohe in nevihte na svojem območju in vzdolž svoje poti. Redkeje pa se vzpostavi še vremenska motnja kot neka šibka fronta. Tokrat se je, in ta vremenska motnja, ki jo tako poimenujemo z malo stisnjenimi zobmi, se je pomikala seveda skupaj s to kapljo malce čudno, proti zahodu. Dobesedno je nazadovala, se umikala, če njeno gibanje gledamo z našimi očmi. Šla je rakovo pot. Na satelitskih posnetkih je bilo ta pojav prav zanimivo opazovati.
Hkrati se je nad Atlantikom, ne ravno blizu evropski obali, vrtel drug ciklon, ki pa ni imel prav dosti volje, da se približa naši celini. Zanimivo je, da se bosta oba procesa v soboto združila, pravzaprav bo tisti nad Atlantikom zamrl na račun našega višinskega jedra. In to, naše jedro hladnega zraka, bo počakalo na nov hladni prodor od severa in se skupaj iznad Severnega morja vrnilo nad srednjo Evropo in potem nadaljevalo svojo pot po ustaljeni navadi proti vzhodu. V začetku tedna bomo tako ponovno dobili nekaj dežja.
Ne, to ni bila pravljica za lahko noč, vsaj upam, da vas ni uspavala! To je zgodbica, ki si jo bomo meteorologi zapomnili kot lep primer, kako se lahko vreme obrne v "napačno smer". Seveda v naravi ni napak, tudi pri vremenu ne, saj je le posledica dinamičnih in termičnih dogajanj na Zemlji. Morda je pa nekdo predolgo kuhal kosilo in ravno toliko toplote in vodne pare dodal v ozračje, da se je vse obrnilo nekoliko drugače, kot bi pričakovali.