Vremenska apokalipsa v aprilu: Upanje zmrzne zadnje

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Foto: Andrej PETELINŠEK
Andrej Petelinšek

Prizori v sredo zjutraj pri nas so bili kar malo apokaliptični. Zmrznjeno drevje, ledene sveče, ki so visele z vej, pa minus 20 stopinj na Blokah in še kje. Kot da smo sredi najtrše zime, mi pa s pomladno garderobo v omarah in s prizori cvetočih cvetličnih gredic v mislih. Saj smo vedeli, da bo tako, meteorologi so napovedali. Ampak zgodi se, da se meteorologi zmotijo. In upanje umre (zmrzne) zadnje. Tokrat se, žal, nismo zmotili. Verjemite mi, da bi bil napake resnično vesel, a me je drugo jutro, poleg že sicer zmrznjene Slovenije, udarilo po glavi še tistih nekaj rekordno nizkih temperatur za povrhu. In potem še naslednja noč, ki je bila, kot v posmeh, malce manj mrzla, a kljub temu bi bilo tudi to dovolj za "dobro opravljeno delo". Saj že skoraj ni bilo kaj vzeti, torej se je mraz šopiril bolj za lastno razkošje kot pa zato, da bi še kaj pomrznilo.{api_embed_photo_L30}653424{/api_embed_photo_L30}

Sprašujem se, kako preživijo vsi tisti, ki jim je pozeba v zadnjih nekaj letih prepogosto vsaj prepolovila pridelek, če ne še več. Z obdelovanjem imajo stroške, morda so najeli posojilo za nasade, stroje, hladilnico. Dohodka pa potem ni. Ali propadejo, bankrotirajo? Kako odplačajo dolgove? To se potem dogaja tam nekje v zakulisju, večinoma skrito našim očem. Lahko samo slutimo in ugibamo. Narava je lepa, ampak tudi neusmiljena, gledano skozi naše oči. Naravnih nesreč je vedno dovolj po svetu. Ampak tole s pridelovanjem hrane je pa resna zadeva. Imamo občutek, da če je pri nas ne bo, jo bomo pa kupili drugod. Če bomo imeli kaj kupiti, kajti morda bodo pa drugod suša, povodenj, bolezni in škodljivci, ki jih z našim globaliziranim načinom življenja hitro prenašamo po vsej Zemlji. In altruizem do drugih hitro izhlapi, če zase nimaš.{api_embed_photo}653339{/api_embed_photo}

Seveda se taki scenariji ne dogajajo čez noč. A tele pozebe pri nas so najbrž marsikaterega sadjarja prepričale, da je posekal sadno drevje in se začel ukvarjati s čim drugim, ali pa postaja odvisen od državne pomoči za preživetje. Taki temperaturni skoki niso prav nič prijazni niti do drugih rastlin, ki jih pridelujemo za hrano. Bomo imeli v prihodnosti zaradi tega težave? Ljudje smo sicer iznajdljivi, vprašanje pa je, za kolikšno ceno in ali bo to dobro za vse.

Ob takih dogodkih se spomnim na Maje. Njihova cvetoča civilizacija je na hitro propadla. Domnevajo, da je imelo vsaj nekaj zraven tudi vreme, spremenjeni vremenski vzorci, zaradi katerih niso mogli več pridelati dovolj hrane za svoje prebivalstvo. Ne me imeti za paničarja. Naša družba je zelo razvita, znamo marsikaj, je pa tudi res, da smo zato tudi bolj občutljivi za majhne "motnje" utečenega sistema. Ne moremo se preseliti v za naše življenje ugodnejše kraje, ker jih ni več, saj smo skorajda že vse uporabno poselili. Nismo več mobilni nomadi, ampak smo zelo odvisni od območij, na katerih smo se ustalili.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta