Tina Recek
Slovenijo je v teh dneh zajel vročinski val. A letos ne prvič. V juniju smo zabeležili dva kratka in ne zelo izrazita vročinska vala, sedanji je tako tretji. Kot pojasni meteorolog Branko Gregorčič iz Agencije RS za okolje, se je vročinski val komaj dobro začel, saj mora biti zanj dovolj vroče vsaj tri zaporedne dni. V soboto in v nedeljo bo vročina sicer malenkost popustila, a se bo v začetku prihodnjega tedna vrnila, tako da vročinski val v večjem delu Slovenije ne bo prekinjen. "Najvišje dnevne temperature po Sloveniji bodo večinoma med 30 in 36 stopinjami Celzija, a kakšnih temperaturnih rekordov zaenkrat ne pričakujemo." Na vprašanje, kdaj bo konec tega vročinskega vala, pa odgovori, da žal tega ni mogoče zanesljivo napovedati, a kaže na vsaj manjšo osvežitev po 19. juliju. Kot zanimivost, najdaljši vročinski val v zgodovini uradnih meritev v Sloveniji je zabeležen v Kopru, in sicer med 14. julijem in 11. avgustom 2022, ko je trajal 29 dni.
V vročinskem valu ni prostora za alkohol
Da so vročinski valovi obremenitev za telo, je izpostavil predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino UKC Ljubljana Peter Radšel. Ob tem je še opozoril, da so v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana v zadnjih dneh zaznali povečano število bolnikov prav zaradi vročinskega vala. Opažajo porast srčno-žilnih zapletov, poslabša pa se tudi stanje bolnikov s kroničnimi pljučnimi boleznimi. Najpogostejše diagnoze, s katerimi se v teh dneh srečujejo v UKC Ljubljana, so srčna in možganska kap, poslabšanje astme, poslabšanje psihičnih stanj. Najhujši zaplet zaradi izpostavljenosti vročini pa je vročinski udar. Gre za življenjsko ogrožajoče stanje, ko temperatura jedra telesa naraste nad 40 stopinj Celzija. Radšel je še dejal, da se umrljivost zaradi srčno-žilnih zapletov v vsakem vročinskem valu poveča.
Sicer pa je prvi alarm po njegovih besedah vsako nenormalno počutje. Na začetku je blago pregretje, večina ljudi toži nad glavobolom, utrujenostjo, včasih razdražljivostjo. Pospešena sta tudi dihanje in pulz. Ob visokih temperaturah so predvsem ogroženi starejši ljudje, tisti, ki imajo kronične bolezni, in dojenčki.
Na vsaj manjšo osvežitev kaže čez en teden
Na slabše prenašanje vročine vplivajo določena zdravila. Radšel je še dejal, da za alkohol zagotovo ni prostora v vročinskem valu. Zmanjšuje namreč občutek potrebe po tekočinah, posledično pa tudi znake začetne dehidracije in pregretja telesa.
Kakšna so torej priporočila zdravniške stroke ob visokih temperaturah? Zdravnik je nanizal, naj se ljudje v najbolj vročih urah dneva skušajo zadrževati v notranjih prostorih, ki so hladnejši, poiščejo zavetje v senci, naravnih kopališčih, predvsem pa, da športne oziroma fizične aktivnosti prerazporedijo na jutranje ure ali večer, ko temperatura pade. V primeru pregretja pa človeka skušamo čim prej shladiti tako, da ga denimo namestimo v senco, mu pomagamo z obkladki in priskrbimo, da zaužije dovolj vode.
Temperature kot dejavnik tveganja
Katja Čoh Kragolnik razlaga, da temperature na delovnih mestih v povezavi s toplotnim udobjem predstavljajo pomemben dejavnih tveganja v delovnem okolju, še zlasti za zagotavljanje zdravja delavcev. Delodajalci so v primeru povišanih temperatur dolžni sprejeti ustrezne ukrepe za varovanje zdravja delavcev, s katerimi zmanjšajo tveganja za okvare njihovega zdravja. Če ukrepi niso ustrezni oziroma zadostni, lahko delavci sami ali preko svojih predstavnikov od delodajalca zahtevajo sprejetje učinkovitejših ukrepov. Lahko pa tudi zahtevajo nadzor pristojne inšpekcije, kadar menijo, da ustrezni varnostni ukrepi niso zagotovljeni.
Termometer na delovnih mestih ne sme preko 28 stopinj Celzija
In kaj pravi pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih? Ta med drugim določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih vročih delovnih prostorih, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa. Kot razloži Katja Čoh Kragolnik, glavna inšpektorica na inšpektoratu za delo, mora delodajalec za delavce, ki delajo na prostem, zagotoviti, da so ti zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Za delo na prostem ni predpisane najvišje dovoljene temperature. Delodajalec se je o tem dolžan opredeliti v oceni tveganja. "V poletnih mesecih inšpektorji ugotavljajo različne kršitve. Se pa v obdobjih, ko se pojavljajo visoke temperature, ugotavlja povečano število kršitev glede zagotavljanja ustreznega toplotnega udobja, še zlasti, ko so visoke temperature v okolju prisotne daljše obdobje," še prida glavna inšpektorica.
Kršitve glede temperatur so opredeljene v pravilniku, ki pa nima prekrškovnih določb. Po njenih besedah v zvezi z visokimi temperaturami ter ugotovljenimi okoliščinami lahko uporabijo določbo zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki določa, da je delodajalec dolžan zagotavljati varno delovno okolje in se ga lahko, če tega ne zagotavlja, kaznuje z globo od 2000 do 40.000 evrov, odgovorno osebo delodajalca pa z globo od 500 do 4000 evrov.
Hladilne torbe z ohlajeno pijačo
DARS v vročih dneh poskrbi tudi za delavce s področja izvedbe cestninjenja. Cestninski nadzorniki, ki bdijo nad obvezno uporabo vinjet za vozila do 3,5 tone in obvezno in pravilno uporabo elektronskega sistema za vozila nad 3,5 tone na naših avtocestah (plačevanjem cestnine v sistemu DarsGo), imajo zaščitna pokrivala in zaščitna sončna očala. Vsa vozila cestninskega nadzora so opremljena s klimatskimi napravami, v vseh vozilih so hladilne torbe, v katerih je ohlajena pijača. Cestninski nadzorniki lahko svoje delo uravnavajo tako, da se pred vročino za nekaj časa umaknejo v ohlajeno klimatizirano vozilo in potem nadaljujejo cestninski nadzor. Tudi za cestninske nadzornike, enako kot za sodelavce, ki opravljajo redno vzdrževanje avtocest, velja možnost prerazporeditve delovnega časa.
Trpežni gradbeni delavci
Kaj kaže praksa? Denimo, direktor Doma Danice Vogrinec Marko Slavič pravi, da objekt v poletnih mesecih hladijo s toplotno črpalko in na ta način že več let varovanci bivajo v prijetnih bivalnih razmerah. Matej Marcen iz podjetja Marcen gradbeništvo pove, da so delavci trpežni in se z visokimi temperaturami po njegovem vedenju pretirano ne obremenjujejo. Jim pa v tem času priskrbi tekočino, pokrivala in drugo, kar potrebujejo. Zgodi se tudi, da so ob visokih temperaturah začeli delati ob šesti uri in končali po osmih urah.
V Darsu pa med drugim izpostavijo, da posebno skrb posvečajo tistim, ki delajo na terenu. V vročih dneh je še zlasti poskrbljeno za vzdrževalce avtocest in hitrih cest, ki pretežno opravljajo delo na prostem. Za njih v poletnih dneh že vrsto let veljajo ukrepi, na primer, da pričetek delovnega časa vodja posamezne avtocestne vzdrževalne baze v primeru napovedanih vročih dni lahko premakne s 6.30 na 5. uro, zaključek delovnega časa pa s 14.30 na 13. uro. Poleg tega delavci prejmejo hladne napitke, dodatno osebno varovalno opremo, odgovorne osebe lahko v primeru višjih temperatur odredijo kratke odmore v klimatiziranih vozilih. Njihovi delavci na terenu imajo v primeru zelo visokih temperatur med opravljanjem dela možnost večkratnega kratkotrajnejšega počitka v hladnejših prostorih (stavbah ali klimatiziranih vozilih).
