Prihodnjo sredo, 22. septembra, je dan brez avtomobila. Tako kot za vsak drug dan, ki je posvečen neki tematiki ali problemu, se lahko tudi temu smejimo, se mu posmehujemo ali pa nas za vsaj en dan spodbudi k razmišljanju.
Po eni strani je komično, kako v nasprotju je dan brez avtomobila z vsemi drugimi dnevi, ko lahko na vsakem koraku poslušamo ali beremo reklame za nove modele avtomobilov, ki nas prepričujejo, da je čas za nov avto in da so novi avtomobili bolj ekološki in še in še. Saj najbrž so res, če merimo samo količino in čistost - pravzaprav umazanost - izpušnih plinov. A posledice, ko jih izdelek, kot je avto, pusti v naravi, niso samo izpušni plini. Za vsak avto potrebujemo pločevino, pa druge kovine, plastiko, steklo in podobno, na koncu pa še barvo, ki je z okoljskega stališča vse prej kot naravi prijazna. Vse te surovine moramo nekako pridobiti, jih izdelati, in več ko jih porabimo, več energije za to potrebujemo, pa tudi več rude moramo izkopati, nafte načrpati …
Tudi za reciklažo oziroma ponovno uporabo teh materialov potrebujemo energijo. Nekoč je nekdo dejal, da je najbolj ekološki tisti avto, ki ga uporabljamo do konca njegove uporabne dobe. Mogoče sem to že kdaj napisal, a še vedno se s tem zelo strinjam. Kar predstavljate si, da bi zdaj ves vozni park na Zemlji zamenjali z električnim. Vsi "stari" avtomobili bi postali smeti. Kam bi jih dali? Hkrati bodo porabili ogromno količino materialov in energije za proizvodnjo vse te množice električnih vozil. Rad bi videl izračun energijske bilance takega procesa. Bojim se, da ne bi bil ravno spodbuden in da bi potem na našo električno preobrazbo gledali malo drugače. Konec koncev še niti nimamo dovolj elektrike za tak proces, elektrike iz obnovljivih virov, seveda.
Zdaj boste najbrž planili po meni, da sem se spravil na avtomobile, kot da so edini grešni kozel na našem planetu. Seveda ne, a k temu me je spodbudil pač dan brez avtomobila. Prav razvadili smo se s to našo mobilnostjo. Saj je res prav opajajoča, daje nam občutek svobode gibanja, svet je dejansko postal majhen in nekako domač. Z večjo mobilnostjo se je spremenil tudi način našega razmišljanja. Daje nam veliko novih možnosti v življenju, pri delu …
Kar pomislite, koliko ljudi živi od prometa, potovanj, turizma! Krčenje teh aktivnosti vodi v brezposelnost, če drugega ne. A žal skoraj vsaka mobilnost zahteva energijo, katere vse večja poraba postaja eden glavnih krivcev za podnebne spremembe. Morali se bomo začeti spraševati o tem, kako postopno prenehati dejavnosti, ki nam uničujejo življenjski prostor, ne pa, da se jih oklepamo in razvijamo še naprej.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
