"Hiše so za bivanje, ne špekuliranje." Xi Jinping, predsednik Ljudske republike Kitajske, je že leta 2017, na 19. kongresu Komunistične partije Kitajske, izrekel te besede in nakazal, da ga močno skrbijo vedno višje cene nepremičnin, ki mladim družinam postajajo vse bolj nedostopne. Težave najbolj zadolženega kitajskega nepremičninskega giganta Evergrande, ki v zadnjih tednih polni naslovnice, so le vrh ledene gore in kažejo konec obdobja, ko je bil nepremičninski sektor motor kitajskega gospodarstva.
Nepremičninska podjetja so v preteklih dveh desetletjih gradila mesta iz nič, ustvarjala delovna mesta in omogočala srednjemu razredu investirati svoje prihranke. Poleg tega so lokalne oblasti velik del prihodkov ustvarile s prodajo zemlje. Vse skupaj je pozitivno vplivalo na kitajsko gospodarsko rast, ki je vedno znova osupljala svet.
Posledica te nore gradbene ekspanzije pa je, da se je zadolženost predvsem gradbenih podjetij močno povečala. Kitajske oblasti so v letu 2020, kot del ukrepov za ohranjanje finančne stabilnosti, uvedle omejitve za nepremičninska podjetja, imenovana "tri rdeče črte". Gre za tri finančne kazalnike, znotraj katerih morajo biti podjetja, če se želijo dodatno zadolžiti. Poleg tega so konec leta 2020 omejile kreditiranje bank tako prebivalstva za nakup nepremičnin kot nepremičninskih podjetij.
Evergrande je eno izmed podjetij, ki so najbolj občutila te omejitve, saj ni izpolnjevalo nobenega od predpisanih kazalnikov. To je pomenilo, da se ne more dodatno zadolževati. Še pred dvema letoma največ vredno nepremičninsko podjetje se je znašlo v težavah. Zaradi obsežnosti njegovih dolgov, več kot 300 milijard dolarjev, so se pojavile ocene, da bi lahko propad tega podjetja pomenil za kitajski finančni sistem to, kar je propad banke Lehman Brothers pomenil za ameriški finančni sistem leta 2008.
Vendar so te primerjave malenkost pretirane. Predvsem tu ne gre za nenadzorovan dogodek. Glede na cilje kitajskih oblasti, da zmanjšajo zadolženost svojega gospodarstva in da so po drugi strani tudi lastniki bank, je velika verjetnost, da bo postopek prestrukturiranja nadzorovan. To ne pomeni, da bodo lastniki delnic in obveznic podjetja dogajanje prestali brez izgub. Pomeni pa, da bo narejeno vse, da se težave Evergranda ne prelijejo v druge dele gospodarstva.
So pa ukrepi v nepremičninskem sektorju le del večjih strukturnih reform, ki se jih je v zadnjem letu lotil Xi Jinping. Vse večji regulatorni pritiski na sektorje, kot so video igre, izobraževalne ustanove, igralništvo in predvsem pritiski na njihove internetne gigante, da zlorabljajo monopolni položaj, so letos zatresli kitajski delniški trg. So del slogana Skupna blaginja in pomenijo spremembo gospodarskega modela, ki bo v bodoče bolj usmerjen v kakovost in ne samo v višino gospodarske rasti ter bo skušal zmanjšati neenakosti med ljudmi. Xi se loteva resnih težav, za katere tudi kapitalistični Zahod nima pravih rešitev. Ali mu bo z večjo vlogo države tudi uspelo, pa bo pokazal čas.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
