Čeprav je letos v planinskih kočah prenočilo 25 odstotkov manj planincev kot lani, so skrbniki z obiskom zadovoljni. V gorah je bilo sicer bistveno manj tujcev, a so sezono rešili Slovenci. Po podatkih statističnega urada je do konca avgusta v kočah prespalo približno 52 tisoč Slovencev, kar predstavlja tri četrtine vseh prenočitev v gorskih kočah. Na zmanjšanje prenočitev pa so vplivali tudi ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa, saj so bile koče prisiljene sprejeti manj gostov. "Manj je bilo prenočitev v visokogorskih kočah, nekatere so jih beležile kar za polovico manj kot običajno. K sreči pa sta se letos povečala obisk in predvsem število prenočitev v nekaterih sredogorskih kočah. Več je bilo tudi prenočitev v kočah ob Slovenski planinski poti," je povedal Dušan Prašnikar iz Planinske zveze Slovenije.
Številni so pri oddihu v gorah izkoristili tudi turistične bone. Taki gostje so prevladovali tudi v Grmovškovem domu na Kopah, kjer je bilo unovčenih 342 bonov. "Kar 80 odstotkov vseh gostov, ki so prenočili v domu, je pri tem koristilo bone. V povprečju so ostali tri noči," je povedal Boštjan Paradiž iz družbe Vabo, ki ima v najemu ta dom. "V začetku nas je precej skrbelo. V času karantene gostov praktično ni bilo, v drugi polovici julija pa se je precej spremenilo. Res letos ni bilo tujcev, ki sicer v večini pridejo iz Hrvaške in Srbije, je pa bilo bistveno več slovenskih družin," je še dejal Paradiž.
Številni slabo fizično pripravljeni
Na Planinski zvezi še zaznavajo, da so se letos v hribe podali tudi tisti, ki jim to doslej ni polnilo dopustniških dni. "Pohvalno je, da so se letos za obisk gora in hribov odločili novinci, a se je s tem pokazalo tudi nerazumevanje gorskega sveta. Pogosteje so imeli nerazumna pričakovanja ponudnikov v kočah, niso odnašali smeti v dolino in več je bilo slabo pripravljenih in opremljenih planincev," je pojasnil Prašnikar, vendar pa po podatkih Gorske reševalne službe letos niso zabeležili več poškodb. "Število nesreč je bilo podobno kot prejšnja leta. Ne morem trditi, da jih je več. Je pa res, da vse pogosteje rešujemo nepoškodovane ljudi. To pomeni, da se izgubijo ali so izmučeni. Gre za slabo pripravljene planince," je pojasnil Jani Bele iz Gorske reševalne službe in ob tem dodal, da tudi teh primerov letos ni bilo več zaradi slovenskih turistov, temveč je to trend, ki se kaže že dolgo. "V Koči na Poreznu smo opazili več neizkušenih planincev, ki smo jih prepoznali po neustrezni opremi, obnašanju, čudnih vprašanjih in željah glede postrežbe," pa je kritičen predsednik Planinskega društva Cerkno Ivan Rupnik.
Začne se zimsko obratovanje koč
Večina visokogorskih koč se v teh dneh zapira, le redke bodo ostale odprte predvidoma do vključno drugega vikenda v oktobru. Za zdaj ostaja edina stalno odprta visokogorska koča Dom na Komni, do 18. oktobra bo odprt še Vodnikov dom na Velem polju. Večina planinskih koč v sredogorju v oktobru preide na zimski čas poslovanja, kar pomeni, da bodo odprte ob vikendih in praznikih. V Planinski zvezi Slovenije zaradi prihajajoče zime še poudarjajo, da v gorah zato velja še dodatna previdnost.
Kot so še opazili skrbniki koč, je bili letos tudi več enodnevnih gostov, planinci pa so več potrošili za hrano in pijačo. "Slovenski gost običajno poleg spanja porabi precej manj denarja v primerjavi s tujcem. Letos pa so bili tudi domači gostje precej bolj zapravljivi in k temu je pripomogla možnost koriščenja turističnih bonov," je še dejal Prašnikar.