Za javno najemniško službo

Prenavljamo stanovanjsko politiko, je na včerajšnji tiskovni konferenci o spremembah stanovanjskega zakona, vlada jim je zeleno luč prižgala minuli četrtek, napovedal minister Andrej Vizjak. V državnem zboru jih bodo obravnavali najkasneje na marčevski seji, po ministrovih napovedih pa bi lahko začele veljati že v aprilu. Vizjak je opozoril, da so spremembe nujno potrebne: ponudba javnih najemnih stanovanj ne sledi povpraševanju, otežen dostop do stanovanj pa je zlasti pereč pri mladih, socialno šibkih in drugih ranljivih skupinah. Po razpoložljivih podatkih primanjkuje v Sloveniji skoraj 10.000 javnih najemnih stanovanj, ki naj bi jih, tako Vizjak, zagotovili v naslednjih desetih letih. H krepitvi fonda javnih najemnih stanovanj pa bodo pomembno prispevali tudi za 40 odstotkov višje zadolževanje stanovanjskih skladov, postopna triletna uskladitev vrednosti točke neprofitne najemnine z 2,63 evra na 3,50 evra in prilagoditev sistema subvencioniranja, ki bo, je prepričan minister, zaščitil socialno ogrožena gospodinjstva. Subvencija najemnine naj bi se tako zvišala s sedanjih 80 na največ 85 odstotkov priznane neprofitne najemnine.

Preveč praznih stanovanj

Z vzpostavitvijo javne najemniške službe, ki bo delovala pod okriljem Stanovanjskega sklada RS, za njen zagon pa je, tako minister Vizjak, zagotovljenih 350.000 evrov, bo rešen tudi problem praznih stanovanj. Kot je pojasnila vodja Sektorja za stanovanja Anita Hočevar Frantar, podatki statističnega urada in stanovanjskega sklada kažejo, da je v Sloveniji kar 20 odstotkov stanovanjskega fonda nenaseljenega.

Samo v Ljubljani denimo je po Vizjakovih navedbah 25.000 praznih stanovanj. Del teh ni primeren za bivanje ali pa so prazna zaradi neprimerne lokacije ali nezadostnega vzdrževanja, je opozorila Frantarjeva. "Številni lastniki svojih stanovanj ne želijo oddati na najemnem trgu tudi zaradi bojazni, da najemnika, ki ne plačuje najemnine in stroškov, ne bodo mogli izseliti iz stanovanja. Med njimi je veliko upokojencev," pravi sogovornica. Najemnina, ki bi jo služba kot mesečno nadomestilo za uporabo stanovanja izplačevala njegovemu lastniku, naj bi bila po njenih besedah sedem do osem evrov na kvadratni meter, kar je v primerjavi s tržnimi najemninami kar dvakrat manj. Minister Vizjak pričakuje, da bi se v fondu na leto znašlo vsaj sto takšnih stanovanj.

Spremembe glede soglasij

Minister je predstavil še nekaj novosti, med drugim tudi glede upravljanja večstanovanjskih stavb in glede potrebnih soglasij etažnih lastnikov. "Za dela, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje, bo po novem namesto sedanjih 100 odstotkov zadoščalo soglasje več kot 75 odstotkov solastnikov, s čimer bo mogoče lažje izvesti potrebno prenovo večstanovanjskih zgradb, ki so jo doslej nekateri etažni lastniki zavirali," je opozoril minister. Dela, ki pomenijo izboljšavo, na primer vgraditev nove opreme, bodo sodila med posle rednega upravljanja in bo zanje potrebno soglasje 50 odstotkov lastnikov namesto sedanjih 75 odstotkov. Predvideno je tudi, da bodo morali upravniki odpreti fiduciarni račun za rezervni sklad za vsako večstanovanjsko stavbo posebej.