Vse več je dokazov, da poleg družabnih stikov, največkrat družinskih, za vztrajno širjenje okužb s SARS-CoV-2 "skrbijo" delavci, ki svoje delo opravljajo na delovnem mestu. V mnogih panogah je sicer delo od doma neizvedljivo, a delež zaposlenih, ki so delali od doma, je bil novembra občutno višji kot februarja. Po podatkih državnega statističnega urada je novembra delalo od doma 17,2 odstotka zaposlenih, februarja je bil ta delež le 8,8 odstotka. Da je delo na daljavo eden od ključnih ukrepov za zajezitev širjenja epidemije, opozarja tudi covid strokovna skupina, ki obenem opozarja, da je tveganje za okužbo na prostem majhno.
Odprtje teras bi lahko zmanjšalo pritisk na širjenje virusa
Vlada v tem času pretresa tudi možnost odprtja gostinskih teras. Ključni mehanizem, ki poganja širjenje okužb, so aerosoli. Vse več raziskav dokazuje, da je prenosov virusa na prostem zelo malo, glavnina okužb se zgodi v zaprtih prostorih, kjer aerosoli, nekaj mikrometrov veliki delci, ostanejo v zraku tudi več ur. V nemški raziskavi združenja za raziskave aerosolov so izračunali, da je možnost okužbe na prostem 0,1 odstotka.
8,8
odstotka ljudi je februarja delalo na daljavo, novembra 17,2
"Epidemiologi že zelo dolgo zagovarjamo stališče, da je tveganje za prenos okužbe na prostem minimalno, zato so stiki v odprtih prostorih veliko bolj varni kot v zaprtih. In ker stikov ne moremo povsem omejiti, je bolje spodbujati stike zunaj, na varnem," meni Zoran Simonović, vodja epidemiološke službe NIJZ v Mariboru. Seveda se je tudi zunaj mogoče okužiti, če se kužna kapljica neposredno prenese na drugo osebo na razdalji metra do metra in pol, ključno pa je, da prenosa z aerosoli na odprtem ne moremo pričakovati, pravi in še doda: "Odprtje teras se mi zdi celo ukrep, ki zmanjšuje pritisk na širjenje virusa v zaprtih prostorih, in zato smo epidemiologi zagovarjali odprtje teras v vseh regijah, ko so se odpirale le v rumenih."
Kot cigaretni dim
Dr. Matej Kanduč z oddelka za teoretično fiziko Instituta Jožef Stefan obnašanje aerosolov ponazori tudi s cigaretnim dimom. "Nove raziskave pravzaprav potrjujejo, kar smo že vedeli od prejšnjega marca, razlika je le, da so sedaj to dojele še večje organizacije, kot sta Ameriški center za nadzor bolezni in Svetovna zdravstvena organizacija. Virus je obstojen predvsem v zaprtih prostorih. Ko izdihnemo, izdihnemo cel živalski vrt delcev različnih velikosti - od največjih do najmanjših - in ti glede na velikost ostanejo v zraku od nekaj minut do nekaj ur. V zaprtem prostoru so aerosoli ujeti v zrak, ki smo mu izpostavljeni, zunaj pa se razpršijo v ogromen volumen. Najboljša je primerjava s cigaretnim dimom, kjer vidimo, kako se delci vrtinčijo v zaprtem prostoru v oblakih in se zelo počasi posedajo po površinah," je dejal.
Delodajalci ne dovolijo izostanka zaradi stika
Okužbe na delovnih mestih so še vedno med najpogostejšimi. "Zgodi se, da so ljudje, ki so bili v visokorizičnem kontaktu in bi morali omejiti stike za naslednjih deset dni, delodajalca obvestili, da bi morali biti izvzeti iz delovnega procesa, pa delodajalci tega ne dovolijo. To je popolno nasprotje od tega, kar želimo, to je, da bi čim več ljudi delalo od doma in tako omejevalo stike. V realnosti se dogaja ravno nasprotno," pove Zoran Simonović. Predvidenih sankcij za tako ravnanje ni, karantenskih odločb v tej fazi širjenja virusa prav tako ne, saj ni mogoče zaznati vseh okužb. "Imamo tudi primere, ko je okužen član družine, pa ostali člani ne ostanejo doma. Ljudje bi se sedaj že morali zavedati, da lahko prenesejo okužbo, če so bili v stiku z okuženim. Pri tem smo bili dobri v nekem obdobju, sedaj se zdi, da prav pri samoomejevanju kot družba odpovedujemo," poudarja epidemiolog.
Tudi omenjena nemška raziskava ugotavlja, da bodo šele nadaljnje študije ugotovile, kako dolgo virus v aerosolu sploh preživi. "Te raziskave so izjemno zahtevne. Izdihanih aerosolov se tudi ne vidi in se jih ljudje zato ne zavedajo. Vemo pa, da je za ta virus značilno, da se v nasprotju z drugimi respiratornimi virusi, kot so denimo virusi gripe, ki se širijo z večjimi kapljicami, širi z najmanjšimi delci, aerosoli. To je največji mehanizem širjenja in zato imajo tako pomembno vlogo maske, distanca, v zaprtih prostorih pa zračenje," opozarja Kanduč.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
