Obrambni minister Matej Tonin želi na podlagi uredbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, ki jo je vlada sprejela v četrtek, v Slovensko vojsko (SV) privabiti mlade. Prostovoljno služenje bo julija, avgusta in septembra, s čimer bi se zaključilo pred začetkom novega študijskega leta in mladi tako ne bi izgubili morebitnega študijskega leta.
Kandidati do 30 let se bodo urili na treh lokacijah, v Vipavi, Bohinjski Beli in Murski Soboti. Kot izhaja iz uredbe, bodo ob zaključku 13-tedenskega usposabljanja prejeli denarne prejemke v višini 3100 evrov. Z dosedanjih 2100 evrov znesek tako povišujejo za tisoč, kar po pojasnilih ministrstva predstavlja primerljivo vrednost 30 ur šole vožnje za pridobitev vozniškega izpita. "V času služenja bodo organizirana predavanja iz cestnoprometnih predpisov, opravljen bo tudi zdravniški pregled. Mladi bodo tako lahko opravili vse tehnične izpite in zdravstvene preglede, ki so potrebni za B-kategorijo," je Tonin včeraj, še pred današnjim dnevom SV, nizal atribute prenovljenega koncepta, h kateremu želijo pritegniti 300 kandidatov.
Kandidatom sprotna možnost odločanja
"Če bo odziv mnogo večji, bomo poskušali z dodatnimi termini ali vojašnicami," je povedal minister. Po zadnjih podatkih ministrstva so doslej prejeli 90 prijav, polovica prijavljenih vozniškega izpita nima opravljenega. Program temeljnega vojaškega strokovnega usposabljanja bo sicer odslej tudi edina vstopna točka v SV, s čimer so vstopni pogoji za različne kategorije poenoteni. "Doslej je bilo služenje vojski in domovini urejeno na tri načine, eno za prostovoljno služenje vojaškega roka, drugo za pogodbeno rezervo in tretje za stalno sestavo SV," je povedal Tonin. Prva faza pa bo tako zdaj trajala pet tednov in po zaključku te bodo mladi dobili naziv vojak strateške rezerve. Če jo bodo podaljšali za dodatnih šest tednov, bodo po koncu podpisali pogodbo za pogodbenega rezervista. "Če končajo še tretjo fazo, ki traja dva tedna, pa se odpre možnost, da se v SV profesionalno zaposlijo," je pojasnil minister. Prepričan, da s koncentracijo na eno vstopno točko mladim omogočajo, da se odločajo sproti.
Po pojasnilih ministrstva morajo sicer vsi kandidati vojaško usposabljanje opraviti v celoti. Obramboslovec dr. Vladimir Prebilič ugotavlja, da je to tudi nujno potrebno: "Veliko mladih ima težave z motoriko, vztrajnostjo, kondicijo, tudi različnimi boleznimi. Mislim, da je prav, da se s tistimi, ki bi morda postali pripadniki SV, primerno dela, ker sicer težave nastopijo kasneje. Oseba, ki ni zelo zdrava, ni pripravljena vlagati vase in v svojo pripravljenost, lahko v strukturi SV kasneje predstavlja samo moteči dejavnik."
Prioriteta ostaja Zahodni Balkan
Prav včeraj je minilo 24 let, odkar so bili slovenski vojaki prvič napoteni v tujino na misijo, v Albanijo. V tem trenutku je sicer na misijah 341 pripadnikov SV. Minister Tonin je včeraj pojasnil nekatere spremembe: "Zaradi kadrovskih omejitev smo morali prisotnost na misijah nekoliko rekonfugurirati, prioriteta pa ostaja Zahodni Balkan, zato bo več kot 50 odstotkov vojakov, ki delujejo zunaj meja Slovenije, prisotnih na misiji Kforja na Kosovem." SV je že nekoliko povečala prisotnost v Bosni, to načrtuje še v Maliju po končanju misije v Afganistanu, v kratkem pa tudi v Iraku.
Brez domoljubja ne bo dolgoročne rešitve
Privlačna podoba prenovljenega koncepta bi sicer po Prebiliču vsaj v začetku lahko pritegnila mlade, opozarja pa sogovornik na dvoje: "Prvič, to ne pomeni, da se bodo tisti mladi, ki so usposabljanje opravili, avtomatsko kasneje tudi zaposlili v SV. Drugič, ta izhodišča so privlačna in atraktivna, ampak še vedno nam umanjka bistveno, in to je domoljubna komponenta, zaradi katere bi mladi iskreno razmišljali o službi v SV." Problem je po njegovih navedbah globlji: "Mladih generacij nismo vzgajali in jih ne vzgajamo v smeri, da se domovina brani, da je treba zanjo kaj storiti, prevzeti določeno mero odgovornosti. Dokler se teh svari ne bo naslovilo, potem se ne oziraje na to, kako privlačni bi želeli biti, učinek ne bo takšen, kakršnega bi si na ministrstvu ali na splošno v Sloveniji želeli."
Predstojnica katedre za obramboslovje na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Maja Garb pod črto ugotavlja, da je k upadu interesa v preteklosti pripomoglo več dejavnikov. Ključno da je bilo po njenem neredno izvajanje usposabljanj, pa tudi nefleksibilnost sistema z vnaprej določenimi termini in kraji služenj. Ob tem Garbova apelira na vnaprejšnja prilagajanja in naknadne analize po prvem služenju: "Mogoče bodo ugotovili, da bi bilo treba se prilagoditi in to izvajati dvakrat na leto. Vem, da se komu zdi zapravljanje časa za izpeljavo enega termina za deset kandidatov, želeli pa bi si jih vsaj sto. Ampak ne, tudi za deset ljudi se splača izvesti usposabljanje, če ne, izgubite še te."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
