Vlada je konec oktobra s sklepom določila nove, višje cene za akutne bolnišnične obravnave bolnikov s covidom-19, ki so razporejene v tri kategorije glede na bolnišnično obravnavo: zdravljenje bolnika z vnetjem dihal brez katastrofalnih spremljajočih bolezenskih stanj ali zapletov 8.000 evrov, zdravljenje bolnika z vnetjem dihal s katastrofalnimi spremljajočimi bolezenskimi stanji ali zapleti 16.000 evrov in zdravljenje bolnika na intenzivni negi z mehanskim predihavanjem 46.833 evrov.
"Na podlagi dejansko obravnavanega števila bolnikov s covidom-19 v bolnišnicah (9056 bolnikov) in s strani vlade določenih treh cen se je po prvih podatkih izkazala dejanska obveznost plačnika teh zdravljenj za leto 2020 v višini 128,48 milijona evrov, s čimer je bila ocena Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, ki je bila podlaga za odločitev Vlade RS lani oktobra podcenjena za kar 51-krat (2,5 milijona evrov na letni ravni)," je sporočil Damjan Kos, direktor sektorja za informiranje in odnose z javnostmi Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Ki opozarja, da v kolikor vlada spornih treh cen ne bo popravila, razpoložljivi finančni viri ZZZS v letu 2021 ne bodo zadoščali za kritje vseh izdatkov za zdravstvene storitve. "To pa bi lahko postopoma vodilo v večje motnje v financiranju vseh izvajalcev zdravstvenih storitev v javni zdravstveni službi."
Stroškovnik na podlagi podatkov iz spomladanskega vala
Na ZZZS so mnenja, da razrez stroškov, ki je bil osnova za določitev omenjenih cen, ni več v skladu z dejanskimi razmerami v bolnišnicah. Razrez stroškov, ki ga je pripravilo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije lani jeseni, je bil namreč pripravljen na na podlagi podatkov za maloštevilne bolnike, ki so bili hospitalizirani v prvem, spomladanskem valu epidemije v UKC Ljubljana, Kliniki Golnik in Splošni bolnišnici Novo mesto (druge regijske bolnišnice takrat še niso zdravile teh bolnikov ali v zelo zelo majhnem obsegu). "Te tri kalkulacije oziroma cene so bile torej narejene za najzahtevnejše klinike in za maloštevilne paciente, vendar pa se zdaj na podlagi sklepa vlade za Aneks 1 k Splošnemu dogovoru 2020 (na predlog ministrstva za zdravje) še vedno uporabljajo tudi za drugi, jesensko-zimski val epidemije in tudi v regijskih bolnišnicah kljub bistveno večji ekonomiji obsega. Na ZZZS menimo, da je treba obstoječe cene korigirati, saj so sedanje okoliščine bistveno spremenjene, ter na podlagi stroškovne študije (podatkov bolnišnic o dejanskih stroških) izdelati nove cene, ki bodo realnejše (nižje) glede na trenutne," je sporočil Damjan Kos.
Slovenjgraška bolnišnica: z novo kalkulacijo preveriti cene
V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec glede cene, ki jo prejmejo za covid-19 hospitalizirane paciente pa pojasnjujejo, da so bile kalkulacije pripravljene na podlagi prvega spomladanskega vala epidemije, kjer je bilo število hospitaliziranih covid bolnikov manjše kot v drugem valu. "Ker velik del stroškov predstavljajo fiksni stroški (priprava prostorov in opreme za covid bolnike ter vzpostavitev ekip za njihovo zdravljenje) je strošek na enoto v tem primeru visok in gotovo realen. V drugem valu so ob večjem številu zdravljenih ti stroški na enoto verjetno nekoliko nižji, z novo kalkulacijo pa bi bilo potrebno preveriti ali še vedno na ravni prvotno postavljene cene." Pritrjujejo pa, da največji delež v kalkulaciji cene predstavlja strošek dela. A glede na to, da konkretnih izračunov sami niso pripravljali, natančnega podatke ne morejo posredovati.
Tudi oceno stroškov v razmerju do drugih posegov v bolnišnici težko komentirajo. To pa zato, ker se tudi plačilo ostalih akutnih bolnišničnih obravnav ne vrši po dejanskih stroških izvajalcev, temveč so cene določene za t.i. skupine primerljivih primerov (SPP).
Za bolnišnice so cene primerne
In kaj pravijo v bolnišnicah? "Cene so primerne, ker covid epidemija vpliva na delovanje vseh poslovnih procesov bolnišnice in nabavo veliko dodatne medicinske opreme ter veliko dodatnih storitev. Stroški dela so največja postavka in pri covid obravnavi predstavljajo večji delež kot pri drugih obravnavah. Problem je v vrednotenju oziroma povračilu stroškov pri vseh drugih obravnavah, ki so podcenjene," pravi Anica Užmah, direktorica Bolnišnice Ptuj, kjer so do zadnjega dne v lanskem letu zaključili obravnavo 405 pacientov.
Stroškovnik zdravljenja bolnikov s covidom-19
8000 evrov - zdravljenje bolnika z vnetjem dihal brez katastrofalnih spremljajočih bolezenskih stanj ali zapletov
16.000 evrov - zdravljenje bolnika z vnetjem dihal s katastrofalnimi spremljajočimi bolezenskimi stanji ali zapleti
46.833 evrov - zdravljenje bolnika na intenzivni negi z mehanskim predihavanjem
"Določanje cen zdravstvenih storitev je sistemsko vprašanje, zato je treba odgovore glede tega poiskati na ZZZS in ministrstvu za zdravje. Še posebej glede na napovedi o spremembi obračuna izpada programa in posredno tudi cen obravnave covid pacientov v PKP8," odgovarjajo v celjski bolnišnici na naše vprašanje, kako ocenjujejo cene zdravljenja teh bolnikov.
Veliko dodatne opreme in kadrov
Ob tem poudarjajo zelo visoko zahtevnost obravnave covid pacientov vse od vstopa v bolnišnico ali reševalno vozilo in nato ves čas bolnišnične obravnave. Zanjo mora bolnišnica zagotavljati veliko dodatnih kadrov, ki jih za obravnavo pacientov brez covida ne potrebujejo, navajajo pa tudi druge stroške, kot so na primer gradbeni posegi in vgradnja dodatnih naprav ter nakup velike količine osebne varovalne opreme. "Ocenjujemo, da smo samo za osebno varovalno opremo letos porabili za približno tri milijone evrov več sredstev kot v letih pred epidemijo," še sporočajo iz celjske bolnišnice, kjer so v jesenskem valu epidemije zdravili več kot 1300 covid pacientov na štirih covid oddelkih in v covid intenzivi. Več kot 5000 pacientov pa so v tem času obravnavali še na covid urgenci. Povprečna ležalna doba v jesenskem valu epidemije je na covid bolniških oddelkih osem dni, v primeru intenzivnega zdravljenja pa 16 dni.
"Problem je v vrednotenju oziroma povračilu stroškov pri vseh drugih obravnavah, ki so podcenjene"
Tudi dr. Matjaž Vogrin, strokovni direktor mariborskega UKC, je zavrnil navedbe, da so stroški zdravljenja bolnikov s covidom-19 previsoko ocenjeni. "Menim, da je ta debata deplasirana, pravzaprav je ne razumem, bolnišnice po celi Sloveniji potrebujejo bistveno več denarja, kot ga je bilo zanje namenjenega v preteklih letih. Znan je podatek, da je več kot 85 odstotkov opreme v vsej Sloveniji že zdavnaj amortizirane, iztrošene, da so garancijski roki potekli. Če smo sploh želeli obravnavati bolnike s covidom, je bilo treba določeno opremo nabaviti, jo obnoviti, nabaviti potrošni material in tako naprej. Globoko sem prepričan, da je denarja, namenjenega bolnišnicam in zdravstvenemu sistemu nasploh, še bistveno premalo," je v pogovoru za zadnjo izdajo Večerove priloge V soboto povedal Vogrin.
ZZZS je na ministrstvo za zdravje že naslovil pobudo za spremembo stroškovnika zdravljenja bolnikov s covidom-19. Z ministrstva za zdravje so nam na vprašanje, ali so seznanjeni s pobudo in ali se strinjajo z mnenjem ZZZS o previsokih ocenjenih stroških zdravljenja bolnikov, odgovorili, da se bodo stroški obravnave pacientov s covidom-19 ponovno vrednotili.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
