Ob slabšanju epidemiološke slike in ob ostrejših ukrepih v času velikonočnih praznikov se začetek turistične sezone vse bolj oddaljuje. Če so turistični delavci še pred mesecem dni upali, da bo prav podaljšan konec tedna v aprilu pomenil začetek sezone, je zdaj jasno, da se to ne bo zgodilo. Vse manj realno je tudi odprtje v času prvomajskih praznikov, saj se vrh tretjega vala epidemije napoveduje šele v sredini maja.
Kdaj in pod kakšnimi pogoji bodo odprli, ne vedo
Kdaj bi torej lahko odpirali turistični sektor in kdaj bi domači gostje spet lahko koristili turistične bone, ki so jim ostali še od lani? "To je vprašanje, ki ga mi zastavljamo pristojnemu ministrstvu, a odgovora ne dobimo," pravi direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo. Kar bi si turistični delavci želeli, je vsaj okvirni datum, da bi se na morebitno odprtje lahko pripravili. "Vemo, da bodo sprostitve našega sektorja sledile v rumeni fazi, to pa je tudi vse," je dejal predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Blaž Cvar. "Večkrat smo že prosili, da bi neki okvirni datum odprtja določili, seveda s stavkom, da le v primeru ugodne epidemiološke slike. Tako bi se lahko vsaj na nekaj naslonili," še pravi Cvar, ki sicer predvideva, da do prvomajskih praznikov večjih sprostitev ne bo. "Ker nas vedno za čas praznikov želijo malo omejiti, se zdaj zdi najbolj realen scenarij, da bi se panoga odprla v podobnem času kot lansko leto," napoveduje. Spomnimo, da so se po prvem valu terase lokalov odprle 4. maja, nato so sledile še večje sprostitve. Proti koncu meseca so se odprle tudi nastanitvene kapacitete, sprva manjše, nato pa tudi hoteli.
A jasne vizije ni. Po Cvarovih besedah se lahko zato zgodi, da bodo gostje, ki bi sicer prišli, dopust raje rezervirali v tujini: "Nekatere države znajo bolje napovedati svojo sezono, prav tako jasno zagotavljajo, da pri njih sezona bo in da bo dopustovanje pri njih varno. Številni se oglašujejo s tem, da bodo zaposleni v turizmu cepljeni. Pri nas vsega tega ne znamo in zato smo v tem trenutku tudi manj konkurenčni." Slovenija za zdaj pogojev za vstop turistov še ni dorekla, zato turistične agencije opozarjajo, da bo to treba storiti čim prej.
Začenjajo se odpovedi za prvi maj
Kljub temu da je prihodnost v turizmu precej neznana, pa večina hotelirjev v tem času vseeno sprejema rezervacije. "Vse to seveda izvajajo precej pogojno, saj ne vedo, kdaj bodo goste sploh lahko sprejeli. Rezervacije se v teh časih veliko prestavljajo in preklicujejo," pravi Pobegajlo. Zanimalo nas je, kako se s tem spopadajo v družbi Sava Turizem, kjer upravljajo 18 hotelov, ob tem pa tudi številne kampe, glampinge in apartmaje. "V času zaprtja kapacitet smo bili primorani rezervacije gostov večkrat prestavljati. Ali so bile preklicane, ali smo gostom izdali darilne bone, ali pa smo vračali akontacije," so pojasnili in dodali, da so v tem času uvedli tudi covid garancijo, ki strankam v primeru bolezni 100-odstotno povrne stroške. Pravijo, da so se zdaj že začele odpovedi za čas prvomajskih praznikov. "Rezervacije za ta termin so bile odlične, primerljive s preteklimi leti. Ob slabšanju epidemiološke slike pa so se že začele odpovedi in prestavitve terminov s strani gostov."
V turizmu računajo na pomoč
Izpad dohodkov je velik. V skupini Sava Turizem ga ocenjujejo na 35 milijonov evrov. Z odlokom so v tem letu zaprti že skoraj pet mesecev, skupno z lansko sezono pa kar osem mesecev. V Sloveniji turistična podjetja napovedujejo od 30- do 70-odstotni upad prometa in številni te krize ne bodo preživeli.
Mejo za pomoč gostincem bi morali znižati na vsaj 20 odstotkov upada prometa
"V tem trenutku bolj kot na odprtje čakamo na interventni zakon," pravi Pobegajlo. Ministrstvo za gospodarstvo namreč pripravlja interventni zakon za turizem, s katerim namerava panogi pomagati pri okrevanju po epidemiji covida-19. Vladni zakon bi podjetjem, ki so utrpela upad prihodkov nad 70 odstotkov za ponovni zagon prinesel do 100.000 evrov, samozaposlenim pa 4800 evrov. Podjetjem, katerim so prihodki upadli za 50 do 70 odstotkov, bi pripadlo do 30.000 evrov enkratne denarne pomoči, samozaposlenim z enakim deležem upada pa do 1800 evrov pomoči. Med drugim bi tudi prilagodili obstoječe ukrepe, in sicer bi se mesečni temeljni dohodek povečal.
A v sektorju nad trenutnim predlogom niso najbolj navdušeni, zlasti so kritični gostinci, ki bodo zato predlagali popravke. Nadomestilo za izpad prometa, kot ga omenja osnutek, po besedah Cvara nikakor ni zadostno. "Vsaj 50-odstotni upad prometa so utrpeli tisti, ki skoraj niso poslovali. Kajti promet, če ne posluješ en mesec, upade za okoli osem odstotkov, lani pa gostinstvo ni poslovalo pet mesecev, kar pomeni, da s tem dosegamo 40-odstotni upad prometa. Gostincem, vsaj tistim, ki so se trudili s pripravo hrane za dostavo ali prevzem, bo ta promet, s katerim pa niso ustvarili zaslužkov, predstavljal breme," je dejal. Dodal je, da je lahko gostinstvo, ki utrpi desetodstotni upad prometa, že v rdečih številkah, zato bi po njegovem mnenju morali za pomoč gostincem mejo znižati na vsaj 20 odstotkov upada prometa. Kot še pravi, bi si želeli, da bi upoštevali tudi pomoč pri izplačilu regresa in dopusta.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
