Zadnja vladna poteza starše in otroke pripeljala na ulice: "Otroci so za razliko od drugih protestov razumeli in vedeli, zakaj protestirajo"

Medtem ko so v Avstriji, na Hrvaškem in v Italiji z včerajšnjim dnem po nekajtedenskem, delno prazničnem premoru ponovno odprli šole, smo pri nas vstopili že v četrti mesec, ko večina osnovnošolskih učencev in vsi dijaki še vedno pouk spremljajo le na daljavo. Stiska teh otrok in njihovih staršev je že tako velika, da je bila zadnja vladna poteza - po zgolj štirih dnevih so za prvo triado ponovno zaprli šole v zasavski in obalno-kraški regiji - kaplja čez rob, ki je starše in njihove otroke pripeljala na ulice. Protesti proti vladnemu odnosu do vzgoje in izobraževanja so tako potekali tudi včeraj, in to ne le z odlaganjem šolskih torb pred vrata zaprtih šol, temveč ponovno, kljub izrekanju kazni, tudi z zbiranjem na ulicah.

Protesti sporočajo stiske otrok

"Javno se izpostaviti in protestirati pomeni za večino ljudi precejšen izstop iz območja udobja. Sama bi ga pretežno pripisala temu, da so občutki nemoči in stiske, ki jih občutijo mnogi otroci in starši, prerasli v jezo ali celo bes. Mnogi, ki so se dolgo trudili, ne zmorejo več," dejstvo, da so starši skupaj z otroki kljub prepovedi zbiranja prišli na ulice, pojasnjuje psihologinja in izredna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru dr. Katja Košir. V zgodbi glede odpiranja in zapiranja šol že ves čas pogreša spoštljiv odnos do vseh v njej: učencev in dijakov, njihovih staršev, učiteljev, šol. "Kadar izvajamo neke ukrepe na ravni skupine, vedno obstaja določen delež posameznikov, ki jim ne bodo sledili. Vemo pa tudi, da lahko z načinom, kako neke ukrepe komuniciramo in predstavimo, in predvsem s tem, kaj ob tem tistim, ki so jim ukrepi namenjeni, sporočamo o njih samih, zelo pomembno zmanjšamo delež tistih, ki jim ne bodo sledili."

Odziv predsednika vlade Janeza Janše na twitterju, je bil, da gre za "nerazumno in nevarno izkoriščanje otrok v politične namene v času epidemije". Pa gre res za to? "O tem res težko presojam. Situacija je vsekakor specifična, saj gre za proteste, ki neposredno sporočajo prav stiske otrok. Otroci so za razliko od drugih protestov razumeli in vedeli, zakaj protestirajo. Izražali so tudi svojo stisko, jezo in nemoč," pravi Koširjeva, ki se ji zdi pomembno poudariti, da starši tistih otrok, ki jih je zaprtje vzgojno-izobraževalnih ustanov najbolj prizadelo, ne protestirajo. To so tisti, ki so že iz časov pred epidemijo manj socialno vključeni in ranljivejši in so bodisi že zdavnaj izgubili vsako upanje, da je njihov glas lahko slišan, ali pa jih je lastne stiske sram bodisi zaradi lastnih stisk in neustreznih vedenjskih vzorcev svojim otrokom ne morejo zagotavljati družinskega okolja, ki bi bilo varno in spodbudno." Dodatno je po mnenju psihologinje, k brezupu in nemoči ljudi prispevalo dejstvo, da ni zaznati tehtnih in resnih razmislekov in namenov, kako postopno varno odpirati šole in kako učencem in dijakom na sistemski ravni olajšati stiske. "Odločitve glede odpiranja šol bi morale biti sprejete v timu različnih strokovnjakov, a pri nas žal ni tako," še poudarja.

Vse več pozivov k odprtju šol

Tudi zato v Protestni ljudski skupščini, ki se je oblikovala kot facebook skupina, pozivajo: "Dovolj je strahovlade, ignoriranja in žaljenja ljudi, dovolj nespametnih in nedelujočih ukrepov. Varno odprimo šole in omogočimo, kakovostno izobraževanje." V Civilni iniciativi Zasavski starši za odprte in varne šole, ki se je oblikovala minuli vikend, pa so predsednika vlade pozvali, naj poskrbi za takojšnje varno in trajno odprtje šol in vrtcev v Zasavju, ne glede na stopnjo ogroženosti. Kajti "šolanje od doma je nadvse stresno in neizvedljivo v večini družin," so med drugim zapisali in pozvali, naj vlada v proces sprejemanja odločitev o ukrepih za zajezitev širjenja okužb vključi predstavnike epidemiološke stroke in v delu, ki se neposredno nanaša na šolski sistem, tudi predstavnike staršev in pedagoških delavcev.

Dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani Janez Vogrinc in dekanja Pedagoške fakultete v Kopru Mara Cotič pa sta v javnem pozivu ministrici za izobraževanje Simoni Kustec zapisala, naj z vlado ponovno premisli strategijo vzgoje in izobraževanja v izrednih razmerah, kot je epidemija. In predstavi takojšnje strokovno utemeljene rešitve za trajno prisotnost otrok v šoli, zagotovi finančno in kadrovsko podporo, s katero bodo nadomestili primanjkljaje pri otrocih. Učiteljem, vzgojiteljem in profesorjem pa naj bo omogočeno tudi prednostno cepljenje. Da bo dal pobudo za odprtje šol za učence prve triade v vseh regijah, če bo delež okužb učiteljev ostal na sedanji ravni, je napovedal tudi predsednik Združenja ravnateljev Slovenije Gregor Pečan. 

Na ministrstvu za izobraževanje sicer ne razpolagajo s podatki, koliko vzgojiteljev, učiteljev in otrok, je moralo zaradi okužbe v karanteno prejšnji teden, prvi teden pouka v šoli. So pa zabeležili, da je bilo na včerajšnji dan okuženih 55 učencev in 298 zaposlenih na osnovnih šolah, torej ne le učitelji, temveč vsi, ki so zaposlenih na šolah, v karanteni pa je bilo 1139 učencev in 152 zaposlenih. Včeraj do 15. ure pa je bilo s hitrimi testi testiranih 8844 zaposlenih, pozitivnih jih je bilo 136.