Pred tremi tedni je slovenski politični prostor pretreslo medijsko razkritje domnevnega sodelovanja predsednika vlade Janeza Janše s poslovnežem Božem Dimnikom, katerega hči je povezana s podjetjem, ki javnemu sektorju dobavlja medicinski material. Razkritje so na komercialni televiziji podkrepili s fotografijami, ki prikazujejo druženje Janše in Dimnika na jahti podjetnika Andreja Marčiča. Slednji jih je tudi posnel.
Po razkritju je omenjene fotografije poobjavilo več medijev. Med njimi tudi tednik Mladina. Osem dni po objavi na njihovem spletnem mestu, 21. septembra, je bil nanje naslovljen zahtevek za takojšnjo odstranitev fotografij. Pod njega se je v imenu Marčiča podpisala odvetniška družbe Pirc Musar & Lemut Strle.
V zahtevi, ki smo jo pridobili, piše, da so fotografije avtorska dela, “v katera je bilo z objavo v vašem spletnem mediju nezakonito poseženo in posledično kršene moralne ter materialne avtorske pravice naše stranke”. Marčič je zahteval nemudno odstranitev treh fotografij. “V kolikor najkasneje v roku dveh dni od prejema naše zahteve fotografije ne bodo odstranjene, bomo primorani postopati po sodni poti,” še piše v zahtevi.
Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž je zahtevo označil za “brezpredmetno grožnjico”. “Ta zahtevek razumem bolj kot obliko pritiska, ampak ne zares. Je poskus, kako bi nevtralizirali škodo, ki je nastala. V večji meri je to demonstracija namenjena javnosti, ne toliko dejanskemu umiku.” Fotografij ne bodo umaknili, saj niso avtorsko delo, je dejal za Večer. Pojasnil je še, da podobni zahtevki niso nič nenavadnega, običajno pa nanje reagirajo neuki posamezniki in manjši mediji.
O avtorskopravnem varstvu fotografij dvomi tudi odvetnica Marjeta Erjavec Avbreht, ki se med drugim ukvarja s pravom intelektualne lastnine. Za takšno varstvo mora delo izpolnjevati predpostavke avtorskega dela. Prav tako se mora uvrščati na področje književnosti, umetnosti ali znanosti. “Fotografija mora torej odražati neko ustvarjalnost avtorja. Ta se lahko kaže v izbiri subjekta, določitvi razdalje, grajenju kompozicije, izboru kota, pod katerim je fotografija zajeta, izboru vrste svetlobe, uporabi optičnih trikov, razvijanju, izrezu, retuširanju, ipd. To pa tem fotografijam po moji oceni manjka,” je navedla Erjavec Avbreht. Ocenila je, da je rok dveh dni za umik fotografij “najverjetneje neprimeren”.
Pravica do obveščenosti nad avtorsko pravico
Ob tem je izpostavila, da četudi bi bile fotografije avtorskopravno varovane, bi pravica javnosti do obveščenosti, ki bi v takšnem primeru terjala objavo fotografij, pretehtala nad avtorsko pravico. Ko govorimo o stikih vplivnega politika in dobavitelja medicinske opreme gre za javno temo par excellence, zaradi česar je potrebno pravici do obveščenosti dati prednost, čeprav je v morebitni koliziji z drugimi pravicami, je še pojasnila. “V takem primeru se mora na račun pravice javnosti, da je obveščena o tovrstnih stikih, umakniti tako avtorska pravica kot pravica do zasebnosti,” je dejala Zakonjšek.
Ko posameznik uveljavlja pravico do izbrisa oziroma pozabe, z izvirno objavo ni bilo storjenega nič protipravnega – ni bilo posega v čast in dobro ime ali v pravico do zasebnosti, je pojasnila. Dejala je, da je v zahtevi običajno zatrjeno, da je neka informacija zastarela. Ali je to res in ali bo ta informacija čez nekaj časa postala spet zelo aktualna, denimo, ko se bo politik po umiku iz javnega življenja ponovno vrnil na položaj, pa je težko presojati.
“V takem primeru se mora na račun pravice javnosti, da je obveščena o tovrstnih stikih, umakniti tako avtorska pravica kot pravica do zasebnosti.”
Poleg tega imajo spletni mediji tudi funkcijo arhiva. Seznanjajo s preteklim dogajanjem, na podlagi česa lahko javnost bdi nad, recimo, uresničevanjem političnih obljub, je dejala Zakonjšek. “Informacije, ki bi s potekom časa izgubile svoj pomen, si je, ko gre za politike, praktično nemogoče predstavljati. Ampak ni izključeno,” še meni.
Zahteve za odstranitev po zakonu o zasebnosti EU
1.169.637. To je število zahtev za odstranitev določenih rezultatov s spletnega brskalnika Google, ki se nanašajo na posameznike, od 29. maja 2014 do 8. oktobra letos. Posamezniki so glede na prosto dostopne podatke Googla skupno vložili zahteve za odstranitev več kot štirih in pol milijonov URL povezav. Samo na zahteve iz Slovenije je Google v enakem obdobju odstranil 5228 URL-jev, kar predstavlja dobrih 39 odstotkov vseh slovenskih zahtev. V Sloveniji največ, kar 42 odstotkov, zahtev vložijo mladoletniki, druga največja skupina pa so z 27 odstotki državni uradniki ali politiki, še kažejo podatki.
Državljanom Evropske unije to omogoča sodba evropskega sodišča v tako imenovani zadevi “Google Španija”, ki iskalnikom, ne pa tudi medijem, nalaga, da odstranijo neprimerne, neustrezne, neažurne ali zastarele zadetke do objav o posameznikih s seznama zadetkov.
Na težave pri trku med pravico do pozabe in pravico do svobode izražanja je že leta 2019 v svojem zapisu opozorila odvetnica Zakonjšek. Izpostavila je problem, ko posameznik od spletnega iskalnika zahteva izbris povezave do spletnega medija, kjer je bil objavljen članek o tem posamezniku.
Do posegov v svobodo izražanja pa lahko pride tudi, kadar posameznik izbris spletnega prispevka zahteva neposredno od medija. Ta možnost je za državljane Evropske unije od maja 2018 zapisana v Splošni uredbi o varstvu podatkov, znani pod kratico GDPR. Pravica do izbrisa oziroma pozabe je razložena v njenem 17. členu. Ta pravi, da imajo posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec izbriše podatke v zvezi z njimi, če zato obstaja eden od več razlogov. Eden od njih je, da podatki niso več potrebni za namene, za katere so bili zbrani, piše v uredbi. Pripravljena je bila z mislijo na mladoletnike, ki so v neki fazi življenja objavljali stvari, za katere kasneje ne bi želeli, da so prosto dostopne na svetu, je pojasnila Zakonjšek.
“Zahtevke so največkrat vlagali ljudje, ki so želeli, da se izbrišejo članki ali deli člankov, ki so poročali o njihovih sodnih ali kazenskih postopkih ali pa so kazni že prestali. Glede na moje izkušnje so odgovorni uredniki zahtevam ugodili v res redkih primerih,” je še dejala za Večer. Po njenem mnenju bi morali odgovorne urednice in odgovorni uredniki zelo skrbno pretehtati o ugoditvi kakšne zahteva, saj so za javnost medijski arhivi pomemben vir informacij.
Pravice do pozabe ni moč uveljaviti ob "večno aktualnih" temah
Ob tem je spomnila na pravnomočno sodbo višjega sodišča v Ljubljani, ki je obravnavalo tožbo slovenskega kandidata za mesto sodnika na evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) proti časniku Dnevnik. Tam so leta 2014 razkrili informacijo, da je bil kandidat v času prijave na razpis nepravnomočno obsojen na leto in pol zapora zaradi nasilja v družini, zanemarjanja mladoletne osebe in lahke telesne poškodbe. Informacijo so objavili tudi ob ponovljenem razpisu.
Kandidat verodostojnosti objavljenih informacij ni zanikal, je pa Dnevniku očital, da obeh člankov po koncu razpisov niso umaknili, saj da objava ni bila več aktualna. Prepričan je bil, da se začne pravice do pozabe uresničevati v trenutku, ko je bil razpis zaključen, piše v sodbi. Zahteval je, da se članka odstrani s spleta in se jih umakne v arhiv, ki ni prosto dostopen.
Višje sodišče je maja lani odločilo, da je to tolmačenje preozko, “saj je poročanje o kandidatih za mesto sodnika na ESČP tema par excellence, za katero obstaja močan interes javnosti, da je obširno seznanjena s kandidati, ki se za to mesto potegujejo”. Hkrati je v obrazložitvi sodbe navedlo, da je Dnevnik o kandidatu poročal korektno oziroma brez težnje po omadeževanju in da je spoštoval domnevo nedolžnosti.
Višje sodišče je med drugim uresničitev pravice do pozabe zavrnilo tudi z argumentom, da je obravnavana tema “večno aktualna”, zato kandidatova zahteva po (delni) uresničitvi pravice do pozabe ne bi mogla biti utemeljena.
Jasna Zakonjšek je opozorila na še eno v strokovni javnosti bolj odmevno zadevo, v kateri je ESČP navedlo, da je primernejša od izbrisa ali umika informacije njihova posodobitev – da torej mediji dodajo informacijo, da preiskave ali predkazenski postopki, v katerih so bili udeleženi ljudje, niso rezultirali v obsodbah.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
