Vsebino omogoča Zavarovalnica Triglav
V primeru smrti nam ljube osebe nastopi žalost. Gre za močno čustvo, ki nekatere posameznike začasno celo ohromi – mentalno in fizično. Strokovnjaki so si enotni, žalost in žalovanje sta naravna pojava, s katerima se moramo, tako kot z različnimi boleznimi, soočiti in ju preboleti. Predvsem pa velja žalost sprejeti, slišati in uslišati.
Za številne ljudi je žalovanje za ljubo osebo pogosto preveč pomembno, intimno, predvsem pa boleče, da bi se s tem (takoj) spoprijeli ali o tem odprto govorili. Toda žalosti ne moremo izničiti z drugimi občutji, doživetji ali zanikanji. Treba jo je le sprejeti in razumeti. Žalovanje je namreč za vsakega posameznika še kako koristno. Tudi če čutimo, da smo skupaj z ljubo osebo izgubili del sebe.
»Najhujši poseg v človeško psiho je sprejeti nesprejemljivo,« pravi psihiater dr. Željko Ćurić na portalu Vse bo v redu. »Smrt je danes bistveno manj sprejemljiva, kot je bila včasih, ko so otroci in žene umirali ob porodih, možje pa na vojnih bojiščih. Psiha se v situacijah nepovratne izgube zaščiti tako, da poskuša ohraniti stanje pred izgubo. Sprva je v šoku in stanju zanikanja, nato pa prehaja skozi faze, ki so nujno potrebne, da se lahko žalovanje začne,« doda Ćurić.
Žalovanju težko določimo časovni okvir. Kdaj se začne in konča, je zelo odvisno od vsakega posameznika. Nekateri žalujejo že pred smrtjo, drugi procesa sploh nikoli ne končajo. Žalovanje je treba le usmerjati, da vodi v pravo smer. V nekaj pozitivnega, okrevanje, življenje. Mi smo tukaj in zdaj, pokojni zagotovo ne bi želeli, da njihova smrt ugonobi tudi nas.
O tem, kako se spopasti z žalostjo ob izgubi bližnjega in kako ljudje žalujemo, priporočamo branje zgodbe Ko se zgodi najhujše.
Tudi na najhujše se velja pripraviti
Ob smrti bližnjega se nenadoma pojavi cela vrsta vprašanj in neznank, na katere ne poznamo odgovorov in rešitev ali jih celo ne znamo najti. V trenutkih intenzivnega žalovanja se je žal pogosto treba posvečati tudi logističnim vprašanjem o pravnih, socialnih in drugih posmrtnih zadevah in ne zgolj umirjenemu poslavljanju od umrlega. Koga poklicati, ko nastopi smrt, kje urediti postopke, kako uveljaviti življenjska zavarovanja?
Številne odgovore glede urejanja posmrtnih postopkov, pogreba, mrliškega lista, oporoke, dedovanja po zakonu, izpolnjevanju zadnjih želja, darovanju organov, življenjskih zavarovanjih in drugih stvareh, ki nastopijo ob koncu življenja posameznika, najdete v članku Da bo lažje, ko se zgodi.
Izplačila življenjskega zavarovanja in drugih zavarovanj pokojnika
Svojci po smrti pokojnika dedujejo njegovo premoženje, pri čemer velja preveriti tudi sklenjena zavarovanja in prekiniti dopolnilna in dodatna zavarovanja ter ugotoviti ali dedičem pripada morebitna zavarovalnina. V kolikor je pokojni imel sklenjeno življenjsko zavarovanje, so do izplačila upravičene osebe, ki jih je določil zavarovalec in so navedene na zavarovalni polici.
»Osnovni namen sklenitve življenjskega zavarovanja je poskrbeti za finančno varnost bližnjih v primeru naše smrti. Upravičenec, lahko jih je tudi več, se določi ob sklenitvi zavarovanja, med trajanjem zavarovanja pa se lahko spremeni. Določi se lahko tudi, da izplačilo prejmejo zakoniti dediči in ne konkretna oseba. Bistvenega pomena je, da o sklenitvi zavarovanja obvestite osebe, ki ste jih določili za upravičence,« svetujejo v Zavarovalnici Triglav.
Če je pokojni ali njegov delodajalec ob nastopu smrti vplačeval v Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, bo zavarovalnica izplačala odkupno vrednost sredstev, zbranih na računu, zmanjšano za izstopne stroške in akontacijo dohodnine. Pri zavarovalnici ali zavarovalnicah velja zato preveriti morebitna sklenjena zavarovanja in vložiti vlogo/e za izplačilo.
Nekatera zavarovanja, npr. premoženjska, se (lahko) nadaljujejo tudi po smrti, le ime zavarovalca oziroma zavarovanca je treba spremeniti.
»Če denimo dedič živi v podedovani hiši ali vozi podedovan avtomobil, ima seveda interes, da je lastnina zavarovana brez prekinitev,« dodajajo v Zavarovalnici Triglav.
Prav zato ne bo odveč nasvet, naj bodo police življenjskih zavarovanj shranjene skupaj z drugimi zavarovanji in drugimi pomembnimi dokumenti, npr. oporoko, ter popisane na seznamu vseh polic, saj bo to dedičem olajšalo delo.
Ne le o pokojnih, razmislimo tudi o sebi
Tudi sami včasih razmišljamo, kaj bi veljalo spremeniti in za kaj poskrbeti, če se nam primeri najhujše. Za oporoko in druge opravke je praktično vedno čas, vse dokler smo se sposobni odločati sami, smiselno pa je oporoko zapisati čim prej. Ob njenem zapisu je priporočljiv še pogovor s svojci o morebitnih zadnjih željah (npr. o pogrebu, doniranju organov ...).
Še najpogosteje pa razmišljamo o tem, kaj bomo zapustili zanamcem. Zaradi tistih, ki jih imamo radi, večina nas sklene življenjsko zavarovanje za primer smrti. S tem želimo poskrbeti za finančno varnost najbližjih v primeru, da se nam zgodi najhujše. Z omenjenim zavarovanjem bi lahko svojcem olajšali finančno stisko, v kateri bi se znašli v primeru naše smrti, če so odvisni od naših prihodkov ali če imamo neodplačane obveznosti, kot so na primer krediti.
