V skupno 102 domovih za starejše, kjer prebiva 18.664 ljudi, je v tem trenutku aktivno okuženih 2660 stanovalcev. Samo v torek je bitko z virusom izgubilo 24 oskrbovancev, od začetka epidemije skupno 668 stanovalcev domov za starejše. Takšna je statistika, s katero so včeraj postregli na vladni tiskovni konferenci. Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič je visoko smrtnost v drugem valu epidemije - od julija jih je umrlo 581 - pripisala neustreznim prostorskim razmeram v domovih, ki so "posledica dolgotrajnega zanemarjanja domov", in pa zaposlenim, ki okužbo prebolevajo asimptomatsko, ter asimptomatskim stanovalcem. Tudi zato so se predstavniki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstva za zdravje, tako Ribičeva, dogovorili, da bodo v prihodnje testirani vsi, ki prihajajo na delo v domove, tudi študenti, prostovoljci in upokojene delavke, ki so ob pomanjkanju kadra priskočile na pomoč, saj je v tem času aktivno okuženih 992 zaposlenih.
A na kakšen način bo potekalo testiranje, kolikokrat v nekem časovnem obdobju, in druge pomembne podrobnosti, na katere številni domovi, ki so že priskrbeli hitre teste, čakajo, državna sekretarka ni povedala. Razlog: odredbo mora podpisati minister za zdravje Tomaž Gantar. Kdaj se bo to zgodilo? "V najkrajšem možnem času in takrat bodo rešitve tudi pojasnjene," je odvrnila Ribičeva.
Na pojasnila glede uporabe hitrih testov čakajo tudi v Domu starejših občanov Metlika, kjer imajo zdaj okuženih pet stanovalcev in eno zaposleno. "Sicer imamo z ministrstvom dobre izkušnje, redno dobivamo navodila, kaj in kako, pri hitrih testih pa se je ustavilo. Želimo si čimprejšnjih navodil, da bi preprečili vnos okužb preko zaposlenih," pove direktorica doma Ivica Lozar.
Pri hitrih testih je poleg zanesljivosti pomembna tudi cena, saj bo po prvotni odredbi ministra za zdravje država krila devet evrov za test in tri evre za odvzem brisa. Če bo test dražji, bodo morali primakniti domovi, pri čemer se zastavlja vprašanje, ali bo ta strošek vključen v oskrbnino. Ob tem le tretjina domov kadrovsko zmore brise jemati sama. Drugod, je povedala Ribičeva, naj bi priskočili na pomoč iz zdravstvenih domov in z mobilnimi enotami, a je tudi to še nedorečeno.
Matjaž Čampa, Comett domovi, Kranjska Gora:
"Država bi morala prej zagotoviti hitre teste za zaposlene v domovih za starejše, saj bi lahko na ta način iz delovnega procesa izločili asimptomatične zaposlene. Ob tem bi morala med prvim in drugim valom epidemije najeti prostore za pet ali šest domov v posamezni regiji, kjer bi uredili do 50 postelj. Tu bi nato začasno namestili okužene stanovalce. Ne pa da smo morali ob vdoru okužb v domovih urejati rdeče cone in seliti stanovalce sem ter tja. So pa domovi za starejše specifična skupina, kjer se na majhnem prostoru zbira veliko ljudi. Vodstva domov pri svojem delu niso naredila napak. Ko pa je virus v domu, se širi zaradi stikov med stanovalci in zaposlenimi. Ljudi pač ne moreš zapirati v sobe in jim onemogočati stike. Ker potem bodo starejši ljudje umirali zaradi osamljenosti in ne zaradi korone. V naših domovih smo že začeli odpirati socialne stike. Plavati je treba s tokom virusa, ne pa proti njemu. Samo tako bomo enkrat priplavali na breg."
Srečko Mlačnik, Koroški dom starostnikov Črneče - Dravograd:
"Razloga, da smo priča tako velikemu številu okužb v domovih za starejše, sta dva: prvi je veliko število asimptomatskih okužb v družbi, ki se nato vnesejo v domove, in kadrovska podhranjenost domov. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je naredilo, kar je bilo v njegovi moči - imamo zadostne količine zaščitne opreme, pri kadrovski podhranjenosti pa težko kaj naredi, saj je sistem podhranjen že vrsto let zaradi politike plač v javnem sektorju. Da bi kaj drugega lahko naredili za boljše soočanje z epidemijo, dvomim, razen če bi zgradili montažni dom, kamor bi lahko evakuirali okužene stanovalce. Zakaj tega ni bilo, ne vem. Mislim pa, da je večja težava kot v pristojnem ministrstvu sodelovanje med njim in ministrstvom za zdravje. Zato so tudi posledice takšne, kot smo jim priča."
Tomislav Nemec, direktor Doma starejših občanov Ljutomer:
"V domovih se ukvarjamo le s tem, kako biti vsakodnevno učinkovit v boju s covidom. Vsi iščemo nove pristope. Pomembno je, da smo tako DSO-ji kot ministrstva sposobni zamenjati pristop, če kaj ne deluje. Če primerjam to obdobje s spomladanskim, je danes vendarle nekoliko drugače, lažje. V osnovi pa ostaja odprt temeljni problem - nimamo ne kadrovskih ne infrastrukturnih virov za obvladovanje tako zahtevnih okužb. Pričakovanja od domov pa so velika, včasih prevelika, naredimo, kar pač zmoremo. Pohvala gre naporom zaposlenih in potrpežljivosti stanovalcev. Ravno pri človeškem faktorju se kaže ključen premik od 'moram' k 'hočem'. V domovih bo lažje, ko bodo resnost situacije razumeli tudi vsi drugi v okolju. Veliko je namreč odvisno od tega, kako hitro bomo kot družba ponotranjili pravila. Nihče, ne vlada ali kdo drug, ne more namesto nas nositi maske, držati razdalje in razkuževati rok."
(gp, um)
Lozarjeva na podlagi lastnih izkušenj doda, da je ob hitrih testih kot najučinkovitejši ukrep nujno vzpostaviti rdeče cone zunaj domov. "Sami imamo ozke hodnike in majhne sobe, zato širitve okužbe ni mogoče preprečiti brez zunanje rdeče cone. Imamo srečo, da je zraven doma komenda, zgradba, ki je že nekaj časa samevala, zdaj pa smo v njej uredili sivo in rdečo cono. Takoj ko zaznamo simptom, stanovalca preselimo v sivo cono, kjer se mu odvzame bris, in če je ta negativen, se oskrbovanec lahko vrne v dom," pojasni Lozarjeva.
Stroške najema zunanjih enot od oktobra, ko je bil sprejet peti protikoronski zakon, krije država, s čimer so domovi dobili možnost oskrbovance preseliti v zdravilišča in druge zgradbe, primerne za bivanje starostnikov. Po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ima trenutno zunanje rdeče cone vzpostavljene 24 domov.
Močan drugi val v domovih po mnenju Denisa Sahernika iz Skupnosti socialnih zavodov potrjuje utemeljenost njihovih opozoril ob koncu prve epidemije, da je treba vzpostaviti zunanje enote. "Žal nismo naleteli na razumevanje. Ne pri zunanjih conah ne pri nujni vnaprejšnji pripravljenosti kadrovskih ekip, ki bi prizadetim domovom priskočile na pomoč," pravi Sahernik. Da domovom kljub dodatnemu denarju za zaposlovanje osebja za osnovno in socialno oskrbo, ne pa tudi zdravstveno, ni uspelo dobiti dovolj usposobljenih delavcev, je potrdila tudi državna sekretarka Ribičeva, pa čeprav je svoje evidence prečesal tudi zavod za zaposlovanje. Ministrstvo bo zato v naslednjem razpisu za javna dela vključilo pogoje, ki bi domovom omogočili pridobitev čim več delavcev.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
