Vida Božičko
Evropska komisija je sprejela nove ukrepe, s katerimi bo poskrbela za prehransko varnost v trenutni situaciji, ko vojna v Ukrajini šibi številne prehranske verige. Za ta namen bodo sprostili okoli 500 milijonov evrov finančnih rezerv za pomoč najbolj prizadetim kmetijam, Sloveniji bo s tem pripadlo 1,7 milijona evrov. Države lahko s to pomočjo kmetijam zagotovijo dodatno podporo, da bi prispevali h globalni prehranski varnosti, ali pa naslovijo motnje na trgu.
Več denarja in več obdelovalnih površin
Bruselj poleg tega pripravlja okvir državnih pomoči za nadomestila za stroške povečanja cen energentov, gnojil in semen. Povečali pa bodo tudi obseg predplačil za neposredna plačila. Na področju prašičereje je komisija odprla možnost začasnega umika prašičjega mesa s trga. Da bi povečali pridelavo, pa so na mizi še nekateri dodatni ukrepi in sprostitve dosedanjih omejitev. Razmišljajo o prožnosti glede uvoznih zahtev za živalsko krmo ter začasni okvir za krizno pomoč za kmete, proizvajalce gnojil in ribiški sektor. Omogočili bi tudi obdelavo zemljišč, ki so trenutno pod praho. To so tista zemljišča, kjer trenutno ni posejano nič. Vsaka kmetija, ki ima več kot 15 hektarjev njivskih površin, mora namreč imeti pet odstotkov površin v mirovanju oziroma v prahi. Ta ukrep bi bil začasen in bi povečal zmogljivosti za proizvodnjo hrane, saj v Evropi te površine zajemajo okoli štiri milijone hektarjev, kar je enako velikosti Nizozemske.
1,7 milijona evrov bo namenjenih slovenskemu kmetijstvu
22.000 hektarjev je v Sloveniji trajnih travišč, Kmetijsko-gozdarska zbornica se zavzema za to, da bi jih preorali
500 milijonov evrov bo za pomoč kmetijstvu na voljo na ravni Evropske unije
"Pri nas gre v resnici za simbolne površine," ob tem razmišlja predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič. Po podatkih Agencije za kmetijske trge je pri nas takih namreč le okoli 1200 hektarjev površin. "Vseeno to odločitev podpiramo," nadaljuje in dodaja, da pa so pri KGZS predlagali še en ukrep, ki ga bodo celo zahtevali. "Želimo, da nam dopustijo tudi preorati območja trajnih travišč. Teh je v Sloveniji okoli 22.000 hektarjev. Po uredbi zdaj ne smemo preoravati teh površin, a v trenutni situaciji bi to bilo smiselno. Ker imamo travinj tako dovolj, bi na nekaterih mestih lahko kaj posejali. Ker pa gre za mejne površine, tukaj ne bi zrasel pridelek, ki bi bil tržno konkurenčen, pač pa bi to lahko bila dodatna krma za živino," pojasnjuje.
Nasprotovanja okoljskih organizacij
A okoljske organizacije, pa tudi nekateri ekološki in bolj trajnostno naravnani kmetje temu nasprotujejo. "Jasno smo proti temu, da se glede standardov zdaj karkoli spreminja. Moti nas tudi to, da bi se zdaj morda lahko omilili pogoji glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil. Ekološko kmetovanje zagotovo ni problem, saj tega niti ni veliko," pravi Marija Marinček, predsednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije. Podatki za leto 2020 kažejo, da je kmetij z ekološko pridelavo skupno enajst odstotkov. "To za samooskrbo niso ključne površine. In cilj tudi je, da se te površine povečujejo. Mi smo predlagali, da bi bile zaveze glede deleža ekološkega kmetijstva v Strateškem načrtu 20 odstotkov, dosegli smo zavezo 18 odstotkov in v tej situaciji nas je strah, da bi to zmanjševali," razmišlja. In do sprememb tudi v resnici lahko pride prav zdaj, ko je Strateški načrt kmetijstva do leta 2027 v zaključni fazi. Kmetijski minister Jože Podgoršek dopušča možnost, da se zaveze še spremenijo. Pravi namreč, da lahko tako ambiciozni načrti glede zelenega prehoda v kmetijstvu vplivajo tudi na slabšo samooskrbo.
Nižanje standardov je sporno
Zveza ekoloških kmetov zato skupaj z okoljskimi organizacijami že pripravlja dopis, ki ga bo poslala v Bruselj. "Odločno nasprotujemo zmanjševanju kakršnihkoli standardov, saj za to ni potrebe," je jasna Marinčkova. "V enem letu je nemogoče spreminjati kolobarje. To ni smiselno," je ob tem prepričan tudi kmet Branko Majerič iz Moškanjcev na Ptujskem polju. "Tudi s sprostitvami pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev se ne strinjam. To bi pomenilo korak nazaj. Več let smo se pogovarjali o tem, kako se bomo šli trajnostno in vzdržno kmetijstvo, zdaj pa bomo na vrat na nos to spreminjali," je kritičen Majerič, sicer pionir ohranitvenega kmetijstva pri nas.
Po drugi strani pa skrbi, da bi kmetijstvo čez noč naredilo velike korake nazaj, po besedah Žvegliča vseeno ni: "Slovensko kmetijstvo je eno najbolj trajnostnih. To si upam trditi in tako tudi kažejo podatki. Pri teh cenah mineralnih gnojil bomo postali samo še bolj trajnostni. Kmetom tudi že svetujemo, kako s čim manj mineralnimi gnojili pridelati čim več in kako prilagoditi krmne obroke v teh razmerah." Bolj kot oranje površin, ki jih sicer ne bi orali, ga skrbi drugi ukrep Evropske komisije, in sicer ta, da bi lahko države članice uvažale krmo za živali iz tretjih držav, ki jih sicer ne bi smele. "Spuščanje standardov pri tem je sporno. V normalnih razmerah namreč ne moremo uvoziti krme, ki je pridelana na neprimeren način in vsebuje ostanke fitofarmacevtskih sredstev. Tukaj je zato ključno vprašanje, ali je bolje, da doma pridelamo čim več, in to po normalnih evropskih standardih, ali je bolje, da pripeljemo sumljivo krmo za naše živali," se sprašuje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
