Povečati je treba dolgoročna vlaganja v izobraževanje in znanost, podpreti je treba tudi razvojni potencial industrije, je Zdravko Kačič, predsednik rektorske konference in rektor mariborske univerze, dejal ob podpisu razvojnega zavezništva, s katerim Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Rektorska konferenca Republike Slovenije in Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije pozivajo vlado k odločnejši podpori raziskav in razvoja.
Predsednik GZS Boštjan Gorjup je izpostavil, da Slovenija od leta 2013 nima strategije za razvoj države za prihodnje srednjeročno obdobje, ki bi bila podlaga za porabo evropskih sredstev. Teh je do konca leta 2029 na voljo kar 11,2 milijarde evrov, od tega 7,4 milijarde nepovratnih sredstev in 3,8 milijarde evrov posojil. Ta denar je mogoče uporabiti ali za splošno blaginjo prebivalstva ali za pospeševanje produktivnosti in trajnostne preobrazbe. Če jih porabimo za rast produktivnosti in trajnostno preobrazbo, si bomo na srednji rok lahko sami financirali višji standard javnih storitev. Če te priložnosti ne bomo izkoristili, bomo po Gorjupovih besedah čutili posledice celo desetletje.
Slovenija v to področje vlaga še vedno polovico manj kot najbolj razvite članice EU in tudi veliko manj od povprečja EU
Med ukrepi, ki bodo dvignili produktivnost, inovativnost in s tem tudi konkurenčnost, je omenil olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, raziskovalni vavčer, financiranje mladih raziskovalcev, okrepitev pametne specializacije, podporo celotnemu razvojnemu ciklu. Ustanoviti bi bilo treba javno agencijo za tehnologije in inovacije, ki bi skrbela za povezovanje akademske sfere in gospodarstva.
Kačič je poudaril, da je treba premišljeno in ciljno vlagati, da bomo rezultate učinkovito prenesli v industrijo. Pospešiti je treba prizadevanja, da Slovenija čim prej postane na znanju temelječa družba. Te cilje je treba vnesti v strategije raziskovanja in izobraževanja, spremeniti zakonodajo.
Gregor Anderluh, predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije in direktor Kemijskega inštituta, je spomnil, da so raziskovalci leta 2017 organizirali shod za znanost. Od takrat se razmere ni prav dosti spremenile. Slovenija v to področje vlaga še vedno polovico manj kot najbolj razvite članice EU in tudi veliko manj od povprečja EU. Zdaj je po njegovih besedah priložnost, da se tudi s pomočjo evropskih sredstev vzpostavi sistem, ki bo omogočal, da bodo imeli raziskovalci na inštitutih in profesorji na univerzah ustrezne pogoje za delo in da bodo lahko čim tesneje in učinkoviteje sodelovali tudi s slovenskimi podjetji.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
