Zdaj je jasno, da je v sredo padel nov slovenski temperaturni rekord. Imamo pa kar dosti možnosti za temperaturne rekorde. Lahko jih ugotavljamo za vsak mesec posebej, za leto kot celoto, potem po različnih krajih. Skratka, kar nekaj je možnosti.
Pa vendar temperaturni rekordi ne padajo kot domine. Beseda rekord ima nekako pozitiven prizvok, kot neki dosežek. In dosežke običajno obravnavamo z odobravanjem, pozitivno, kajti zanje se moramo praviloma potruditi. Za dosego rekorda moramo vložiti nekaj truda, nekaj časa delati v tej smeri, rekord običajno ne pade kar tako, sam od sebe. No, pri vremenu pa se dogaja ravno to - prav nič se ne trudimo zanje. V času kolikor toliko točnih vremenskih napovedi nas pravzaprav niti ne presenetijo več povsem. Vremenski rekordi so omejeni na naše zavedanje, na dobo meritev, ki jo imamo, kajti potreba po merjenju temperature res ni nekaj osnovnega, kar bi bilo potrebno za človeški obstoj. Pravzaprav so morali najprej iznajti termometer. In kolikor toliko standardizirane termometre imamo šele nekako od 17. stoletja dalje. In potem se je vsa zgodba z meritvijo temperature lahko začela.
Vremenski rekordi pogosto niso nekaj pozitivnega. Izražajo ekstremne odklone od pričakovanih vremenskih razmer, od podnebja. A kljub temu niso nujno nekaj ogrožajočega. Če se temperatura, na primer, kje za en dan res dvigne tako visoko, kot je še nismo izmerili, je to morda zanimivost, ki je vredna omembe v medijih. In nekateri se bodo ob taki novici začudili, morda se jim bo zdelo razburljivo, nekaj časa se bodo o tem lahko pogovarjali. En rekordno topel dan seveda ne pomeni kaj dosti, če se ne začne to dogajati prepogosto. In če se, potem se lahko zamislimo in začnemo špekulirati, da se z vremenom in podnebjem nekaj dogaja, da postaja toplejše. A podnebje lahko postaja toplejše tudi na tišji način. Rekord štrli iz povprečja, če pa se začnejo pojavljati obdobja z nekoliko povišanimi temperaturami brez rekordov, so posledice kljub temu lahko usodnejše. Sredin rekord na Goriškem in Vipavskem bi tako lahko nekako obvisel v zraku kot osamljen primer, ki bi se pač ponovil ali približno ponovil čez nekaj časa. Teden in več zaporednih izjemno toplih, a ne rekordnih dni pa pomeni dosti več. Kar pojdite v naravo in poglejte posledice tega toplega vremena. Samo enemu izjemno toplemu rekordnemu dnevu to ne bi uspelo.
Saj je prijetno, nič ne rečem. A ker naše vzhičenje nad to prezgodnjo toploto ne vpliva na potek vremena v prihodnje, se mu lahko brez slabega občutka prepustite. Raje se zamislite, zakaj do tega prihaja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
