Združenje bank: Višja minimalna plača znižuje kreditno sposobnost

Srečko Klapš Srečko Klapš
13.01.2023 12:50

Zaradi dviga minimalne plače se je kreditna sposobnost poslabšala. Pri kreditih z odplačilno dobo 20 let lahko posameznik s povprečno plačo dobi za 17.500 evrov manj kredita, par s povprečnima plačama pa celo 35.000 evrov manj.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V Združenju bank Slovenije opozarjajo, da se z daljšanjem dobe odplačevanja učinek dviga minimalne bruto plače še povečuje.
V Združenju bank Slovenije opozarjajo, da se z daljšanjem dobe odplačevanja učinek dviga minimalne bruto plače še povečuje.
Beobachter.ch

Nova minimalna plača od januarja 2023 znaša 878 evrov neto oziroma 1.203,36 evra bruto. Do zdaj je ta znašala 778,48 evra neto oziroma 1.074,43 evra bruto. Ker se bo ob uvedbi nove minimalne plače povečal delež zaposlenih z minimalno plačo, bodo posledice tako visokega dviga minimalne bruto plače na najem kreditov izrazito negativne, ocenjujejo v Združenju bank Slovenije (ZBS), ki mu predseduje Stanislava Zadravec Caprirolo. Dodajajo še, da tudi morebitni napovedani generalni dvigi plač ne bodo imeli takojšnjega učinka na zvišanje kreditne sposobnosti, saj morajo banke in hranilnice pri izračunu kreditne sposobnosti upoštevati dohodke za zadnjih 12 mesecev.

V skladu s Sklepom o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva mora potrošniku po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače, kot jo določa zakon, ki opredeljuje minimalno plačo. Če potrošnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mu mora ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke za dodelitev denarne socialne pomoči.

Tako imajo družine z minimalnimi povprečnimi slovenskimi prihodki, ki predstavljajo okoli 70 odstotkov zaposlenih, zelo nizko kreditno sposobnost. Posameznik, ki prejema minimalno plačo, se tako rekoč v banki oziroma hranilnici poslej ne more zadolžiti, še menijo v ZBS, kjer so pripravili tudi izračune kreditne sposobnosti za posameznika s povprečno plačo, par s povprečnima plačama in par s povprečnima plačama ter dvema otrokoma in sicer za dobo 20 let, za katero je v bankah sklenjenih največ stanovanjskih kreditov.

Ti v primeru posameznika s povprečno plačo kažejo, da je lahko pred dvigom minimalne plače najel 89.692 evra kredita, poslej pa bo lahko le 72.541 evra oziroma dobrih 17 tisoč evrov manj. Par s povprečnima plačama je lahko pred spremembo minimalne plače najel okoli 179 tisoč evrov, poslej pa bo lahko le okoli 144 tisoč evrov, oziroma okoli 35 tisoč evrov manj kot prej. Par s povprečnima plačama ter dvema otrokoma si tako rekoč ne more več privoščiti ustreznega stanovanjskega kredita, saj sta lahko skupaj najela okoli 90 tisoč evrov, po spremembi minimalne plače pa le še okoli 55 tisoč evrov.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta