Tina Recek
Učenci in dijaki so tik pred ciljno črto. V šolah pospešeno pridobivajo pisne in ustne ocene. To pri marsikaterem šolarju povzroča stres, še posebno, če mu uspeh veliko pomeni, tu so lahko še želja po pridobitvi čim več točk za nadaljevanje izobraževanja na želeni šoli in visoka (nerealna) pričakovanja staršev.
Da je to obdobje bolj stresno tako za otroke kot za šolnike, je za šolski sistem običajno, pravi Goran Popović, ravnatelj Osnovne šole Livada Ljubljana. Ob tem razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prida, da bi bilo bolje - na kar opozarjajo tudi učenci in dijaki -, če bi bilo ocenjevanje znanja bolj enakomerno razporejeno in bi ga bilo količinsko manj. Po njenem manjši stres doživljajo otroci, ki se sproti učijo, saj imajo boljšo predstavo o tem, kaj in koliko znajo, v primerjavi s tistimi, ki nabirajo znanje izrazito kampanjsko. Med otroki se najdejo tudi posamezniki, ki taktizirajo in manjkajo na dan pisanja testa. "Tu gre verjetno tudi za podporo staršev, ki s pisanjem opravičila to dopuščajo. A taktiziranje se ne obnese na dolgi rok. Testi so vnaprej napovedani in tudi dovolj je časa za učenje. Hitro pridobljeno znanje se nemalokrat tudi hitro pozabi. Če se otroku jasno pove, da bo verjetno dobil slabo oceno, če se ne bo naučil, in da mora sam prevzeti odgovornost za to, to ne bo njegova pogosta taktika. Otroku je treba pomagati, da razvije odgovornost za svoja dejanja, torej tudi učenje."
Razvojna psihologinja še svetuje glede zmanjšanje stresa ob ocenjevanju, in sicer, da starš sprašuje pred ustnim ali pisnim testom, če presodi, da otroku to pomaga oziroma otrok to želi. "Ta komunikacija ali ob tem še dodatna razlaga je dobrodošla ter tudi pomaga k utrditvi znanja. Pravzaprav kakršnakoli oblika pogovorov v zvezi z ocenjevanjem znanja med otrokom in med starši je boljša od tega, da otrok misli, da zna vse ali nič ne zna."
Še vedno slabše duševno zdravje mladih
Ne ravnatelj in ne ravnateljica Gimnazije Novo mesto in nekdanja predsednica Skupnosti splošnih gimnazij Mojca Lukšič pa ne opažata, da bi starši ob zaključku šolskega leta pogosteje hodili na pogovorne ure in morebiti kakorkoli pritiskali na učitelje za višje ocene. Pri tem ravnatelj prida, da se na nekaterih osnovnih šolah dogaja, da v tem obdobju nekateri starši zastavljajo učiteljem vprašanje, kako to, da otroka niso bolje naučili, da bi imel boljšo oceno. "To je le na lepši način povedano, da mora dobiti boljšo oceno. Pritisk je tako na učitelja, da bo priskrbel višjo oceno, a ne, da otrok da nekaj več od sebe."
Medtem ko ravnateljica na drugi strani opaža, da je duševno zdravje srednješolcev kljub preteku že nekaj časa od epidemije koronavirusa še vedno slabše, kot je bilo pred njo. "To ne velja samo za našo šolo, ampak tudi za druge. Med dijaki na žalost zaznavamo porast samopoškodovanja, tesnobe, depresivnosti in motenj hranjenja. Večinoma so to dijaki, ki so se z opisanimi težavami spopadali že v osnovni šoli, med njimi je bil tudi kateri hospitaliziran." Lukšičeva zato meni, da bi bilo treba šolajočo se mladino naučiti, kako se konstruktivno spopadati s stresom. Ta jih bo namreč spremljal celo življenje.
Koncentracija in motivacija sta upadli
Jožica Frigelj, učiteljica angleščine v četrtem in petem razredu na Osnovni šoli Ketteja in Murna, pove, da ne posebnega stresa in tudi ne tesnobe pri svojih učencih ne zaznava. So pa že naveličani šole, tudi koncentracija in motivacija sta jim padli. To se pozna zlasti pri lepem vremenu. "Glavnina ocen je zbranih. Zdaj na koncu ena ocena nič kaj dosti ne prinese in ne odnese. Pomembno je celoletno šolsko delo," še poudari Frigljeva, sicer tudi učiteljica leta 2023.
Kako čez šolsko leto motivirati učenca, da bodo ob zaključku on in starši zadovoljni s spričevalom? Je prava motivacija denar, kot to prakticirajo nekateri starši? "Zagotovo ne," odvrne Frigljeva. Otrok bi moral vedeti, da se uči za znanje. "Pravi način bi bil slavospev znanju, da torej spozna, da je znanje vrednota. Znanje je tisto, s katerim se lahko človek ponaša in uspe ter mu ga nihče ne more vzeti. V ta namen bi ga morali starši spraševati ob prihodu domov na primer, kaj si se danes novega naučil? Ko pa ga pospremijo do šolskih vrat, naj se ne poslovijo z besedami, naj se ima lepo. Šola namreč ni prostor za zabavo. Bolj primerne bi bile besede, naj se dobro uči ali nauči se kaj novega."
Brez špartanske kaznovalne politike
Vedno se ne izide po načrtu in lahko se zgodi, da ima otrok popravni izpit. "Če v devetih mesecih ni bilo nobenega prispevka, ni pričakovati kakšen visok učni uspeh v zadnjem, desetem mesecu šole oziroma je lahko popravni izpit logična posledica. Včasih neuspeh sovpada z mladostniškimi težavami v puberteti. Velikokrat dijaki, ki ponavljajo, potrebujejo dodatno leto, ne samo glede pridobivanja znanja, ampak tudi razvoja. Zato sploh ni nujno, da se to leto jemlje kot izgubljeno. Naj to starši vzamejo v obzir. Zato tudi ni potrebe po kakšni špartanski kaznovalni politiki za domačimi stenami, če bodo prišli domov s popravnim izpitom v žepu," meni Mojca Lukšič.
Podobno pravi razvojna psihologinja, in sicer popravni izpit poimenuje kot neko vrsto "šole za otroka". Po njenem je potrebno, da se vsi skupaj doma pogovorijo, zakaj je do te situacije prišlo; se otrok ni učil ali je šlo za kakšen subjektivni ali objektivni razlog, ki je poglobil njegovo stisko, pa starši tega niso opazili oziroma prepoznali. "Otrok/mladostnik mora ozavestiti in ponotranjiti razloge, ki so prispevali k neuspehu. Pomembno je, da starši iz tega ne delajo drame in ne povzročajo dodatnega stresa, temveč skupaj naredijo načrt, kako naj se otrok loti dodatnega učenja. Pri tem potrebuje nekaj podpore, dodatne motivacije, da se bo pripravil na popravni izpit in ne morebiti izbral navidezno lažjo pot, to je ponavljanje razreda." Popović pa pripomni, da na njihovi šoli že maja in junija staršem povedo, da otrok nima dovolj znanja in da je kandidat za popravni izpit in naj se oglasi na dopolnilnih urah. V veliko primerih takemu otroku potem uspe pravočasno ocene popraviti. Če mu ne uspe, potem tudi starši niso preveč šokirani ob novici, da ima popravni izpit.
"Starši naj se pogosto z otroki pogovarjajo o šoli, zanimajo naj se, kaj v šoli delajo, kako jim gre, kako se počutijo, ali imajo prijatelje in podobno, celotno šolsko leto. In ne samo v času ocenjevanja znanja. Če jih šola zanima samo takrat, dodatno prispevajo k večji napetosti otrok in zdi se, da vsi skupaj razumejo, da je šola enako kot ocena," sklene Ljubica Marjanovič Umek.
