Sredi avgusta bo začel veljati noveliran Zakon o kmetijstvu, ki se med drugim loteva enega od področij, ki najbolj vznemirjajo domače kmete - vprašanje odnosov med igralci v verigi preskrbe s hrano. Kot je znano, domači kmetje, ki so izpostavljeni turbulentnim razmeram na globalnih trgih, že dlje časa opozarjajo na nevzdržne razmere, ki so po njihovih besedah posledica pritiskov predelovalne industrije in trgovcev, saj ti uvažajo poceni meso in pridelke iz drugih evropskih držav. Kmetijski minister Jože Podgoršek je že ob sprejemu zakona na družbenem omrežju izrazil prepričanje, da zakon kmetom prinaša nove priložnosti. Zakon med drugim ureja tako imenovana nedovoljena ravnanja, s katerimi ena pogodbena stranka na podlagi svoje tržne moči izkorišča drugo pogodbeno stranko, uvaja pa tudi nekatere ukrepe zoper zavajanje glede porekla živil.
Spremembe bodo oslabile varuha
A kot kaže, malokdo verjame, da se bodo zadeve v praksi dejansko izboljšale. "Na splošno ocenjujem, da gre samo za neke vrste administrativno uskladitev z evropsko regulativo, ki ne prinaša vsebinskega preskoka," pravi varuh odnosov v verigi preskrbe s prehrano Igor Hrovatič, ki dodaja, da je večina stvari, za katere evropska direktiva o nepoštenih trgovinskih praksah od držav članic zahteva, da jih vnesejo v svoje pravne rede, že bila v veljavnem zakonu pred spremembo. Nove spremembe pa bodo institucijo varuha po njegovih besedah celo oslabile. "Zdaj imamo dve instituciji, ki se ukvarjata s prehransko verigo. Prva je varuh, ki bo imel zdaj še manj možnosti za ukrepanje, in pa Agencija za varstvo konkurence (AVK), ki dobiva z novelo večje pristojnosti, tako glede zbiranja prijav, kakor glede zastopanja Slovenije pred Evropsko komisijo." Hrovatič pravi, da si je že ob kandidaturi za varuha prizadeval za okrepitev tega instituta, zdaj pa se bo po njegovem mnenju zgodilo ravno obratno: "Institut varuha smo ustanovili ravno zato, da bi skrbel za preprečevanje nedovoljenih ravnanj, razen tistih, ki so bila pod pristojnostjo AVK. Zdaj pa postajamo neka interna institucija brez pristojnosti."
Tudi zadružniki nezadovoljni
V Zadružni zvezi Slovenije pri noveli zakona o kmetijstvu kot pozitivne izpostavljajo določbe o plačilnih rokih za hitro pokvarljive živilske proizvode ter širitev nabora nedovoljenih ravnanj v verigi preskrbe s hrano za štiri na 27. "S stališča primarnih pridelovalcev in njihovih zadrug je to nedvoumno korak v dodatno zaščito njihovih interesov v poslovnih odnosih do močno koncentrirane in globalizirane trgovine," pojasnjuje vodja oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in zadružništvo Alenka Marjetič Žnider, ki dodaja, da pa žal pa v tem delu sami ne morejo biti povsem zadovoljni. "Saj se je kljub našim argumentom z novelo črtala določba, na podlagi katere je bil zadrugam priznan poseben status za medsebojni odnos med zadrugo in članom zadruge, ki do zdaj v zakonu o kmetijstvu ni bil obravnavan kot klasičen trgovinski odnos in ni bil podvržen kontrolam in sankcijam glede nedovoljenih trgovinskih praks. Člani zadrug so namreč ustanovitelji zadrug, jih upravljajo in ni logično, da bi sami do sebe izvajali nedovoljene trgovinske prakse. Žal zadružništvo v slovenskem prostoru kljub skoraj 150-letni zgodovini pri odločevalcih še ni primerno prepoznano."
Jeseni morda dejansko do protesta
Po mnenju predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Romana Žvegliča zakon sicer prinaša boljše nastavke, kar se tiče masnih bilanc in sledljivosti mesa, vendar sam zaradi tega ne pričakuje bistvenega izboljšanja odnosov v verigi. "Zadeve v verigi bo treba urediti. Trgovci pritiskajo na industrijo, ta pa na kmete, mi pa nimamo več kam." V KGZS so zaradi nevzdržnih razmer že pred časom ustanovili tudi protestni odbor, a se tudi po tem zadeve niso premaknile na boljše, zato Žveglič omenja možnost, da bi se jeseni velik kmečki protest tudi dejansko realiziral. Med slovenskimi kmeti zaradi razmer na trgu namreč še vedno prevladuje nezadovoljstvo. "Cene v trgovinah so se dvignile, kmetje pa niso od tega dobili ničesar." Tudi letos po besedah Žvegliča trgovci na veliko uvažajo poceni presežke iz drugih držav: "Zelenjadarji pravijo, da letos še težje prodajo pridelke kot lani."
Trgovci brez posluha za tegobe kmetov
Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved opozarja, da se bo stanje v verigi izboljšalo šele takrat, ko bodo vsi spoštovali veljavne predpise. "Kmet spoštuje vse, kar mora, od pridelave do prodaje, naprej v verigi pa tega več ne upoštevajo." Tudi predelovalna industrija mora upoštevati predpise, izpostavlja Medved, v nasprotnem primeru bo po njegovih besedah posledice spet občutil potrošnik.
Predsednik Slovenske zveze prašičerejcev Alojz Varga sicer upa, da se bodo razmere izboljšale, a pri tem dodaja: "Čeprav trenutna situacija ne kaže, da bi se lahko to kmalu zgodilo." Kot pravi, mesarji in trgovci preprosto še vedno nimajo posluha za tegobe kmetov. "Če hočemo izboljšati stanje v kmetijstvu, moramo urediti odnose v verigi in izvajati sheme, kakršna je Izbrana kakovost." Ta se na področju prodaje prašičjega mesa še ni začela, saj je bil med deležniki sprejet dogovor, da jo bodo zagnali, ko bo domači industriji na letni ravni na voljo 190 tisoč doma skotenih živali. "Če bi bila volja, bi lahko shemo zagnali tudi s 150 tisoč domačimi prašiči, vendar je ni."
Za jeseni napovedan velik kmečki protest bi se lahko realiziral
Kot izpostavlja Varga, se posledice kažejo tudi v tem, da je letos že 50 odstotkov domačih prašičev končalo v tujih klavnicah, večinoma v Avstriji. Domača industrija namreč ne povprašuje po slovenskih živalih, na kar so že pred časom opozorili tudi v radgonski kmetijski zadrugi. Odkupne cene so sicer po besedah Varge v Avstriji in Sloveniji primerljive, trenutno lahko za kilogram mesa rejci iztržijo 1,64 evra. "To bi bila dobra cena v lanskem letu, vendar se je letos podražil repromaterial, tako da smo spet na isti ravni kot v času najnižjih odkupnih cen," pove Varga, ki ob tem izpostavlja tudi bistveno razliko med prodajo živali doma in severnim sosedom. Avstrijci namreč za odkupljeno meso po njegovih besedah plačajo v 48 urah, medtem ko morajo pri domačih mesarjih kmetje na denar čakati vsaj mesec dni, včasih tudi dlje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
